Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Za področje Zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti zbiramo podatke o "obiskih in napotitvah", "boleznih in stanjih", in "kadrih in urah" poznane kot zbirke ZUBSTAT.
Evidenca patronažne zdravstvene nege (NIJZ 6) vsebuje podatke o patronažni zdravstveni dejavnosti zbrane iz letnih poročil o opravljenem delu patronažne službe (Obr.8,95). Poročilo izpolni vodja patronažne službe in ga posreduje regijskemu zavodu za zdravstveno varstvo.
Objavljena je obsežna publikacijo, ki prikazuje podatke in informacije o različnih vidikih zdravstvenega stanja prebivalstva, zdravstvenem sistemu, financiranju zdravstva in pomenu okolja pri vplivu na zdravje prebivalcev.
V 2021 se je vabilu v Program Svit (državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki) odzvalo 63,4% vabljenih. Vpliv pandemije se je odrazil tudi na udeležbi v Programu saj je bila posledično odzivnost nižja kot leto poprej (za 1 odstotno točko).
EFSA je bila ustanovljena januarja 2002 po številnih krizah v živilskem sektorju konec devetdesetih let prejšnjega stoletja kot neodvisen znanstveni vir svetovanja in obvestil o tveganjih, povezanih z živilsko verigo. Sedež ima v Parmi, v Italiji. Delovni jezik je angleščina, zato je večina povezav v nadaljevanju v angleškem jeziku.
Delodajalci in samozaposleni prijavljajo poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. Prijaviti je potrebno tudi smrtne poškodbe, saj prijava med drugim omogoča uveljavljanje pravic zavarovancev.
Zbirka podatkov o umrlih osebah (Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ 46) predstavlja glavni vir podatkov o umrljivosti prebivalstva in zajema podatke o vseh prebivalcih Slovenije, ki so v referenčnem letu umrli na ozemlju Slovenije ali v tujini.
Študenti (podobno kot ostala odrasla aktivna populacija) zdravim prehranskim izbiram večinoma ne namenjajo prevelike pozornosti, kar kaže da se še ne zavedajo pomena zdravega načina prehranjevanja za krepitev in ohranitev zdravja.
eNIJZ je elektronski bilten Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je izhajal od marca 2016 do septembra 2022 z namenom informiranja in obveščanje javnosti o aktivnostih in delovanju NIJZ. Tukaj so zbrane vse izdaje. Želimo vam prijetno branje.
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. V ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedamo, da je dobro duševno zdravje temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato izvajamo številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.
Ustvarimo varno okolje z mobilno aplikacijo #OstaniZdrav.
Izpusti delcev iz malih kurilnih napravah so v Sloveniji glavni vir slabe kakovosti zraka. Kurjenje gorljivih odpadkov je zelo škodljivo za naše zdravje, kot tudi za zdravje bližnjih občanov.
Ob epizodah povečane onesnaženosti zunanjega zraka s PM10 se na NIJZ obrne precej vrtcev pa tudi posamezne šole, ki ob takšnih razmerah želijo pridobiti natančnejša priporočila in napotke za izvajanje aktivnosti na prostem in za zračenje prostorov.
Kresovanje ima dolgo tradicijo. Nekoč so s kresovi spodbujali sonce k močnejšemu sijanju, odganjali čarovnice, se obveščali o bližajočih nevarnostih. Običaj so konec 19. stoletja prevzela delavska gibanja. V našem prostoru največ kresov zagori na predvečer prvega maja. Številne vidimo tudi na velikonočno soboto zvečer.