Aktualno

S pravilnim kurjenjem ščitimo tudi zdravje

V Sloveniji v času kurilne sezone pogosto prihaja do preseganja trdnih delcev PM10 v zraku. Glavna vzroka za slabšo kakovost zraka v tem obdobju sta nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav. Poleg vpliva na kakovost zraka ti delci negativno vplivajo tudi na zdravje ljudi. Pomembno je, da lahko s pravilnim kurjenjem in uporabo […]

Kako ostati varen pri nakupu živil v času pandemije

Onesnaženost zunanjega zraka z ozonom na primorskem območju (SIP) in ocena vplivov na zdravje v obdobju 2007–2017

Na NIJZ smo analizirali podatke o koncentracijah ozona s stalnih avtomatskih merilnih mest v Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) v obdobju od 2007 do 2017. Primerjali smo podatke o kakovosti zraka zaradi ozona na primorskem območju, t. i. območju SIP (aglomeracija SIP, Ur.l. RS 8/2015) s podatki na ostalih območjih v Sloveniji […]

Prenos koronavirusov s hrano

Znanstveniki in vlade po vsem svetu spremljajo širjenje akutnega dihalnega sindroma Coronavirus 2 (SARS-CoV-2), ki povzroča koronavirusno bolezen (COVID-19) in poudarjajo, da se po trenutnih podatkih virus z uživanjem hrane ne prenaša.

Varnost dostave hrane v času epidemije COVID-19

Povišane koncentracije delcev PM10 v zraku

Zaradi saharskega prahu, ki ga prinaša veter, so koncentracije trdih delcev (PM10) po mestih v Sloveniji zvišane.

Ocena vpliva onesnaženosti zraka z delci PM2,5 na umrljivost v krajih s prekomerno onesnaženim zrakom, opazovalno obdobje 2017-2019

Z zmanjšanjem onesnaženosti zraka z delci bi lahko pomembno zmanjšali umrljivost povezano z onesnaženostjo zraka. V prispevku je prikazana ocena, koliko onesnaženost zraka z delci v krajih s prekomerno onesnaženim zrakom v Sloveniji vpliva na celotno umrljivost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, podana na osnovi matematičnega modela.

Nove globalne smernice o kakovosti zraka Svetovne zdravstvene organizacije (SZO)

Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni povezane z zdravjem in okoljem. Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.

Priporočila v zvezi z vzdrževanjem hladilnih stolpov, parnih vlažilnikov in sistemov hlajenja z megljenjem

Zaradi možnosti razmnoževanja mikroorganizmov v hladilnih stolpih, parnih vlažilnikih in sistemih hlajenja z megljenjem ter posledičnih izbruhov bolezni je nujno, da te naprave pravilno vzdržujemo.

Genotoksičnost pesticidov, vključenih v spremljanje stanja pitne vode v Sloveniji

Pesticidi, ki se uporabljajo za zatiranje bolezni in škodljivcev rastlin, lahko vplivajo tudi na zdravje ljudi. Med potencialno škodljive učinke pesticidov na zdravje ljudi sodi tudi genotoksično delovanje – nastanek trajnih sprememb na deoksiribonukleinski kislini (DNK), t.i. mutacij.

Zakaj je Selška dolina zanimiva za antropologe

Dr. Maruška Vidovič, biološka antropologinja z Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki vodi antropološke raziskave v Selški dolini, je v Zborniku Selške doline z naslovom Železne niti iz leta 2014 objavila prispevek »Zakaj je Selška dolina zanimiva za antropologe«.

Najnovejše antropološke raziskave v Selški dolini

V Selški dolini je v mesecu juliju 2015 potekalo terensko delo, ki ga je vodila dr. Maruška Vidovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Problematika azbesta je še vedno nedokončana zgodba

Na mednarodnem strokovnem posvetu je več kot 150 domačih in tujih udeležencev razpravljalo o najnovejših strokovnih dognanjih na področju problematike azbesta, ki je zaznamoval zdravje ljudi tudi v Sloveniji na omenjenem področju.

Zaradi široke uporabe azbestu izpostavljeni tudi drugi, ne le delavci

Azbest povzroča številne bolezni in številne rake. Je ena redkih, če ne edina snov, ki povzroča raka na tako številnih organih.

Gosenični dermatitis, ki ga povzročata hrastov in pinijev sprevodni prelec

Gosenice hrastovega sprevodnega prelca so v naših krajih praviloma prisotne od maja do sredine julija, potem se zabubijo v gnezdih in v treh tednih se izležejo metulji. Gosenice pinijevega sprevodnega prelca so najbolj aktivne v sončnih zimskih dneh ter marca in aprila.

Navodilo za vnos ukrepov iz 21. člena v aplikacijo o notranjem nadzoru

Navodila, ki so jih pripravile pristojne inštitucije, so dostopna v priloženi priponki.