Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Plesni so večcelične glive, ki so razširjene povsod okrog nas- v notranjem in zunanjem okolju. Plesni v notranjem okolju rastejo pri različnih temperaturah in ravneh relativne vlažnosti. Najnižja relativna vlažnost, pri kateri začnejo rasti kolonije plesni, je 75%. Povzročajo učinke na zdravje, prek alergijskih mehanizmov, strupenih učinkov mikotoksinov, so dražljivci sluzničnih membran in povzročajo okužbe […]
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo v sodelovanju z občino Zagorje ob Savi pričeli smo z naborom prostovoljcev za raziskavo Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi.
Varčne žarnice med drugim vsebujejo tudi živo srebro, ki se pri razbitju žarnice razlije po prostoru. Elementarno živo srebro je strupeno, zato je pomembno, da z njim ravnamo previdno.
Pitje pijač (tekočin) je potrebno za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu. Dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda. Že blaga izsušitev ali dehidracija, to je zmanjšanje količine telesnih tekočin za en do dva odstotka, lahko bistveno zmanjša telesne in duševne sposobnosti.
Kakšna je razlika, če vodo pijemo direktno iz pipe ali pa iz plastenke (katere snovi so prisotne v plastenki)? Na plastenkah so različne označbe (številke), kaj pomenijo, kakšne plastenke poznamo in če je kakšna razlika? Na ta in še druga pogosta vprašanja vam odgovarjamo v prispevku.
Prepogosto uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov v večjih količinah je lahko za zdravje škodljivo.
Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje […]
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.
Tretji petek v novembru, letos 15. novembra, ponovno obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila že leta 2012. Na ta dan poteka tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, letos že deveti po vrsti, ko imajo otroci v šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos zajtrk obeležujemo s sloganom: »Hvala za naš super zajtrk!«. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (CINDI, 2016) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je pohvalila Slovenijo za ureditev področja šolske prehrane in sprejetja novega Zakona o šolski prehrani, ki med drugimi prinaša tudi ukinitev avtomatov s prehrambenimi izdelki v šolah.
Sadje in zelenjava spadata med nepogrešljivi del uravnotežene prehrane, ki imata biološko zelo visoko vrednost. Bogata sta z vlakninami, vitamini, minerali, antioksidanti in številnimi drugimi rastlinskimi snovmi.
Nacionalni inštitut za javno zdravje po Zakonu o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/2013) izvaja strokovno spremljanje šolske prehrane s strokovnimi usmeritvami in svetovanje vzgojno-izobraževalnim zavodom na področju zdrave in uravnotežene šolske prehrane.
Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v svojih navodilih ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. Svetujejo pa vrtcem in šolam, da skladno z zakonodajo naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža. Pri tem svetujejo tudi večjo raznolikost in pestrost glede izbire posameznih vrst živil.
Ogroženost prebivalcev Slovenije zaradi previsokega vnosa sladkorjev smo raziskovali v okviru državnega raziskovalnega projekta »Sladkor v prehrani«, ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, v tesni povezavi z nacionalno reprezentativno prehransko raziskavo Si.Menu.
Potrebe po energiji in hranljivih snoveh so od človeka do človeka in od dneva do dneva različne in so odvisne od vrste notranjih (endogenih) in zunanjih (eksogenih) dejavnikov.
Zbrani podatki o porabi živil imajo ključno vlogo pri ocenjevanju tveganj v povezavi z možnimi dejavniki tveganja, prisotnimi v hrani na območju Evropske unije (EU).