Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Rak materničnega vratu je edina vrsta raka, pri kateri lahko preprečimo skoraj vsak nov primer, a je kljub temu še vedno četrti najpogostejši rak na svetu, hkrati pa eden najpogostejših rakov pri mladih ženskah.
Noroviroza je zelo nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzročajo norovirusi. Ti se prenašajo s stikom med ljudmi, preko kontaminirane hrane in vode ali z dotikanjem kontaminiranih površin. Virus povzroča vnetje želodca in / ali črevesja (akutni gastroenteritis). Laično bolezen imenujemo tudi »trebušna gripa«, čeprav bolezen ni posledica okužbe z virusi gripe.
Danes, v torek, 14. marca 2023, je potekala 7. redna seja Sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Sveta NIJZ).
V zadnjih letih se je število izbruhov bolezni, ki so povezani z uživanjem surove zelenjave, močno povečalo. Ta trend lahko delno razložimo s povečano stopnjo uživanja surove zelenjave, izboljšanim nadzorom, globalno centraliziranimi distribucijskimi verigami in z večjim deležem občutljivih ljudi.
Nasilje definiramo kot zlorabo moči v različnih oblikah. Gre za neustrezen vedenjski odgovor na občutke strahu ali jeze, ko posameznik zazna kršenje svoje lastne integritete in svobode ter zato odreagira na nasilen način, ki drugemu škoduje. Gre za družbeni problem, saj nastaja predvsem tam, kjer ga družba dopušča oz. nanj nima ustreznih odgovorov. Z nasiljem […]
Čeprav je rak materničnega vratu med vsemi raki najbolje preprečljiv rak, je še vedno četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu in eden od najpogostejših rakov pri mlajših ženskah.
Istanbulska konvencija je prvi mednarodni dokument za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti. Zagotavlja celovit pravni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja. Njen cilj je preprečevanje, pregon in odprava nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter izvajanje celovitih in usklajenih politik na tem področju.
V jesensko-zimskem času je kroženje virusov, ki povzročajo okužbe dihal, večje. Virusi se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos teh virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Z dobrimi higienskimi navadami lahko preprečimo prenos okužb in tako poskrbimo za svoje zdravje in zdravje bližnjih. […]
Legionelozo povzročajo bakterije, ki so prisotne v naravnih vodnih okoljih kot so reke, jezera in druge stoječe vode. Število bakterij v naravnem okolju je majhno, zato naravno okolje običajno ne predstavlja vira okužbe za ljudi.
Virus Zika je flavivirus, ki se prenaša preko vboda komarja vrste Aedes. Ista vrsta komarja prenaša tudi druge nalezljive bolezni kot so denga in čikungunja.
Kapljične nalezljive bolezni so bolezni, ki se med ljudmi prenašajo z okuženimi kapljicami iz dihal. Da ne zbolimo, moramo poskrbeti za krepitev odpornosti in z ustrezno higieno preprečevati prenos kapljic.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje se že sedmo leto zapored zaradi skupnega cilja, in sicer vzpostavitve odgovornega odnosa do pitja alkohola, pridružujemo akciji Slovenske Karitas – 40 dni brez alkohola.
Huda toča, ki je prizadela Belo krajino, je poškodovala tudi strehe, med katerimi so mnoge še vedno azbestne. Ker azbest lahko negativno vpliva na zdravje, moramo biti pri ravnanju z njim izjemno previdni.
Z nacionalnim inštitutom za javno zdravje se priključujemo akciji 40 dni brez alkohola, s katero želimo soustvarjati prostor v Sloveniji, ki bi z zmanjšanjem pitja alkohola, preprečil negativne posledice, ki jih pitje predstavlja za slovensko prebivalstvo. Odločitev za sodelovanje v akciji je zdrava izbira, ki lahko prinese veliko koristi.
Obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora (10. september) letos že tretjič zapored poteka pod geslom »Ustvarjajmo upanje z dejanji«. Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. In rešijo življenje.
Potrošniki smo pomemben končni člen v živilski verigi, ki zagotavljamo varno hrano ter preprečujemo bolezni, ki se z njo lahko prenašajo. Glede zagotavljanja varne hrane imamo mnoge odgovornosti – jo kupujemo, shranjujemo, obdelujemo, pripravljamo ter nudimo tako drugim kot sebi. Zavedati se moramo varnostnih zahtev in lastnosti posameznih vrst živil. Postopki rokovanja z živili v domačem okolju lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, kakor tudi na navzkrižno onesnaženje drugih živil.