Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje pa se tudi glede intenzivnosti in trajanja. Telesne in vedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, a običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah. Na ravni čustev posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike. Na ravni mišljenja pa se mu porajajo neprestane skrbi o stvareh, ki so mu pomembne, ter misli kot: ”Zmešalo se mi bo.”, ”Tega ne morem obvladovati”.
Večina ljudi občasno izkusi epizode tesnobe, ki pa so navadno kratke in minejo same od sebe. O bolezenski tesnobi ali anksioznostnih motnjah pa govorimo, ko tesnoba traja več kot dva tedna, je pri posamezniku prisotnih več simptomov anksioznostnih motenj, je posameznik ne zmore obvladovati in ga pomembno ovira v vsakodnevnem funkcioniranju. Nekateri simptomi anksioznostnih motenj so pogosto prisotni pred nastankom depresije ali med depresijo, kar posameznika še dodatno ovira. V skupino anksioznostnih motenj uvrščamo več različnih motenj: generalizirano anksioznostno motnjo, panično motnjo, fobije, posttravmatsko stresno motnjo in obsesivno kompulzivno motnjo.
Pri premagovanju tesnobe so lahko v pomoč sprostitvene tehnike, spreminjanje negativnih misli in aktivnosti, ki jih posameznik doživlja kot sproščujoče (hobiji, glasba, rekreacija …). Pri hujših oblikah oz. ko se tesnoba razvije v motnjo pa je potrebno poiskati strokovno pomoč – v obliki psihoterapije/psihološkega svetovanja ali zdravljenja z zdravili.
Več o anksioznosti, njenih simptomih in njenem premagovanju si lahko preberete v knjižici Ko te strese stres.
