Biti duševno zdrav ne pomeni le ne imeti takšne ali drugačne duševne motnje. Zelo poenostavljeno lahko duševno zdravje opišemo vsaj še s tremi merili. Prvo opredeljuje človekovo notranje psihično stanje: sreča, dobro počutje, zadovoljstvo s samim seboj, dobra podoba o sebi. Drugo merilo duševnega zdravja so človekovi odnosi z drugimi in  njegovo delovanje: dobri odnosi z ljudmi okoli nas, razumevanje drugačnosti, uspehi pri delu v šoli, službi in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo. Tretje merilo duševnega zdravja je sposobnost človeka, da obvladuje svoje  življenje in se uspešno sooča z različnimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami.

Duševno zdravje je poleg telesnega zdravja nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika,  pa tudi skupnosti in družbe kot celote. V zadnjih letih duševno zdravje pridobiva pomen v številnih mednarodnih gibanjih, združenjih in agendah. Že v 12. cilju programa Svetovne zdravstvene organizacije Zdravje za vse do leta 2000, ki ga lahko označimo za eno največjih gibanj v zgodovini javnega zdravstva, je bilo zapisano, da bi do leta  2000 morali doseči trajno in nenehno zmanjševanje pojavnosti duševnih motenj, izboljšanje kvalitete življenja ljudi s tovrstnimi motnjami in doseči zmanjševanje naraščajočih trendov samomora in poskusa samomora. Smo cilje dosegli? Žal ne. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije težave duševnega zdravja še vedno naraščajo. Tudi v tem trenutku zaradi teh težav trpi okoli 450 milijonov ljudi po vsem svetu. Po ocenah strokovnjakov naj bi bila depresija leta 2020 eden glavnih javno zdravstvenih problemov. Okoli milijon ljudi po svetu se vsako leto znajde v situaciji, iz katere ne vidi izhoda in svoje življenje konča s samomorom.