Spreminjajmo razumevanje samomora
Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Pogovori o samomoru in samomorilnem vedenju zmanjšujejo predsodke, večajo ozaveščenost in ustvarjajo okolje, v katerem je več prostora za razumevanje in podporo, in posledično ljudje laže poiščejo pomoč. Pomembno je tudi zavedanje, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.
V Sloveniji v letu 2025 manj samomorov
V Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih število samomorov zmanjšalo, vendar je umrljivost zaradi samomora še vedno nad evropskim povprečjem. Statistiko umrlih zaradi samomora je predstavila vodja programskega odbora za preprečevanje samomora doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA: »V letu 2025 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 336 oseb, 261 moških in 75 žensk. Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2025 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (N = 21.223), je delež smrti zaradi samomora znašal 1,6 odstotka. Samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je leta 2025 znašal 15,77, kar je najmanj v preteklih desetih letih. Desetletni trend nakazuje upadanje oziroma stagnacijo samomorilnega količnika. Razmerje med spoloma v letu 2025 je bilo 3,4 in pomeni, da je zaradi samomora umrlo več kot trikrat več moških kot žensk. V primerjavi z desetletnim povprečjem znotraj posamezne starostne skupine je bil v letu 2025 samomorilni količnik nižji v vseh starostnih skupinah.«
Pomembno je poiskati pomoč: pogovor je prvi korak k spremembi
Odprti, iskreni in sočutni pogovori povečujejo razumevanje in spodbujajo ljudi v stiski, da spregovorijo in poiščejo pomoč. Nekatere samomorilno ogrožene posameznike bližnji ali strokovnjaki pravočasno prepoznajo, jim pomagajo preprečiti samomorilno dejanje in jih usmerijo k ustrezni strokovni pomoči. V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. »Posvet ponuja pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje. Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je posameznikom široko dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo npr. napotnice, in brez finančnih stroškov. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje: v letu 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot v predhodnem letu,« je povedal Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.
Pri preprečevanje samomora lahko sodelujemo vsi
Preprečevanje samomora je proces, ki traja vseskozi in pri katerem mora sodelovati celotna družba. Posamezniki, skupnosti, organizacije in odločevalci imamo pomembno vlogo pri ustvarjanju družbe, v kateri je duševno zdravje prednostna naloga, pomoč pa dostopna vsem, ki jo potrebujejo. »Razumevanje samomorilnega vedenja in pripravljenost za pomoč ljudem v stiski v družbi spreminjata stigmo, predsodke in tabuje v zavedanje, da lahko vsak med nami pripomore k reševanju tega javnozdravstvenega problema,« je povedal Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM SCRS) bodo kot ključno obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora že četrto leto zapored izvedli Dan povezovanja 2026: Povezani skozi generacije. Ta že od leta 2023, ko je bil prvič organiziran v sklopu 32. svetovnega kongresa Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, ki ga je organizirala Univerza na Primorskem, združuje različne skupine ranljivih posameznikov. Sicer pa na UP IAM SCRS kontinuirano izvajajo številne raziskovalno-intervencijske projekte, s katerimi želijo ozaveščati o problemu samomora, raziskovati in naslavljati potrebe ljudi v stiski ter jih opolnomočiti za iskanje pomoči. Posebno pozornost namenjajo dejavnostim za preprečevanje in ukrepanje ob samomorilnem vedenju mladih: »S programom A (se) štekaš?!?, ki ga izvajamo pod okriljem Ministrstva za zdravje, celostno naslavljamo duševno zdravje mladih in preprečevanje samomorilnega vedenja. V sklopu programa izvajamo delavnice za mlade, ozaveščamo starše, izobražujemo vratarje sistema (npr. učitelje in šolske svetovalne delavce) ter pripravljamo ustvarjalne natečaje. S projektom Ker te štekam pa krepimo podporo mladostnikom na področju preprečevanja samomorilnega vedenja. Pri preprečevanju samomorilnega vedenja mladih je ključno, da mladostnik ob prehajanju med različnimi službami ne ostane brez podpore. Zato je pomembno, da strokovnjaki vedo, kdo lahko v posamezni situaciji ukrepa, kam mladostnika usmeriti in kako med seboj pravočasno izmenjati ključne informacije,« je izpostavila vodja obeh projektov in namestnica vodje UP IAM SCRS prof. dr. Vita Poštuvan.
- Več o aktivnostih UP IAM SCRS in drugih aktivnostih v znak podpore in solidarnosti do vseh, ki so koga izgubili zaradi samomora, je v prilogi 3: Aktivnosti UP IAM SCRS.
Aktivnosti, ki se na področju preprečevanja samomora izvajajo v okviru NIJZ, so večinoma del akcijskega načrta Resolucije nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA:
- V letu 2026 so bile v sodelovanju s Slovenskim združenejm za preprečevanja samomora in UP IAM SCRS v osmih regijah po Sloveniji izvedene izobraževalne delavnice za ustvarjalce medijskih vsebin na temo odgovornega poročanja o samomoru. Na delavnicah so bila predstavljena nadgrajena priporočila o odgovornem medijskem poročanju o samomoru.
- Po zgledu drugih držav (npr. Avstrije in Estonije) bo letos tudi v Sloveniji razpisan natečaj za nagrado papageno za novinarske prispevke s tematiko samomora, ki upoštevajo smernice odgovornega poročanja o samomoru, predvsem pa imajo preventivno sporočilo. Nagrada bo prvič podeljena 10. septembra 2027.
- Več informacij o tem in še drugih aktivnostih NIJZ je v prilogi 1: Priloga NIJZ.
