V šolski preventivni praksi se pristop osredotoča na izvajanje učinkovitih delavnic za učenje socialno-čustvenih veščin. Pod njegovim okriljem deluje najstarejša in največja spletna svetovalnica za mlade na področju javnega zdravja v Sloveniji #Tosemjaz, specializirana za strokovno oporo med odraščanjem. Mladim smo v 25 letih obstoja spletne svetovalnice odgovorili na več kot 60.000 vprašanj.
Program To sem jaz, ki ga izvajamo v Celju na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob podpori Ministrstva za zdravje, vstopa v svet mladih skozi dejavnosti za krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti. Z dokazi podprt program so v domači in mednarodni strokovni javnosti že večkrat prepoznali kot primer dobre prakse na področju organizirane skrbi za duševno zdravje mladostnikov. Mednarodni ugled je dosegel tudi skozi kriterije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki ga je v letu 2025 uvrstila med 11 najboljših mednarodnih primerov preventivnih praks na področju krepitve duševnega zdravja mladih. Ustvarjalci in sodelavci programa smo v Celju 15. oktobra 2026 praznovali 25 let trajajočo zgodbo o podpori mladim.
Spletna svetovalnica #Tosemjaz je zaživela 7. aprila 2001 v Celju pod okriljem Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ob podpori tedanjega direktorja in priznanega strokovnjaka na področju javnega zdravja prim. prof. dr. Ivana Eržena. Avtorica idejne zasnove spletne svetovalnice za mlade je bila Ksenija Lekić, po ustanovitvi 23 let dejavna kot vodja programa in načrtovalka razvojnih projektov. V letu 2024 je vodenje programa prevzela Petra Tratnjek, prej dolgoletna urednica spletne svetovalnice. Danes vodi uredništvo spletne svetovalnice psihologinja Anja Jularić. Razvoj raziskovalne dejavnosti in analitike spletnih vsebin že vrsto let izvaja doc. dr. Marjan Cugmas. Avtorica celostnega koncepta 10 delavnic za razvijanje socialnih in čustvenih veščin (zajetih v priročniku Zorenje skozi To sem jaz) je psihologinja Alenka Tacol, strokovna sodelavka na več področjih od ustanovitve programa. Vodja področja preventivnega dela v šolah je psihologinja Maruša Naglič Rode. Ustvarjalci programa vsa leta delujemo v Celju, na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v Enoti za nenalezljive bolezni, ki jo vodi prim. Nuša Konec Juričič, strokovnjakinja na področju duševnega zdravja.
Javnozdravstveni pristop se v svojih delovnih temeljih že od samega začetka usmerja v dejavnost spletnega svetovanja in v preventivno delo v šolah. Spletna svetovalnica #Tosemjaz je danes najstarejša in največja spletna svetovalnica na področju javnega zdravja, ki je na voljo mladim v Sloveniji. V letu 2001 so strokovnjaki na tedanjem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje orali ledino na področju uvajanja spletnega svetovanja, raziskovali splet kot svetovalno orodje v stiski in vzpostavljali inovativen pristop spletne pomoči odraščajočim. »Odločili smo se, da bomo razvili spletno svetovalnico, kjer bodo mladi lahko dobili preverjene informacije in strokovni nasvet. Verjeli smo, da je ob vključevanju sodobnih pristopov in tehnologij mogoče pomagati pri razvoju samopodobe, boljših medosebnih odnosov in lajšanju težav v času odraščanja. V tistem času je bila to izjemno pogumna odločitev. Danes nas preplavljajo moderne spletne aplikacije in raznolike možnosti, takrat seveda vsega tega še ni bilo. Zelo sem ponosen, da smo uspeli v teh 25 letih program stalno razvijati in ga aktualizirati glede na potrebe mladih, saj je glede na možnosti tehnologije prav vsaka generacija drugačna od prejšnje,« je o razvoju spletne pomoči dejal prim. prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor NIJZ. Razvoj programa vsa leta podpira Ministrstvo za zdravje.
Spletna svetovalnica ostaja relevanten vir pomoči za več generacij odraščajočih že vrsto let. Zagotavlja anonimen, brezplačen in preprost dostop do strokovnega nasveta. Mladim je na voljo mreža 100 strokovnjakov – prostovoljcev z različnih področij: od psihologije in medicine do socialnega dela in pedagogike. #Tosemjaz nudi danes dve obliki spletnih svetovalnih storitev: klasično forumsko svetovanje (uporabnik odda vprašanje in počaka na odgovor strokovnjaka) in chat pogovor s strokovnjakom (uporabnik in svetovalec sta na liniji sočasno). »Mladi najpogosteje pišejo o odnosih, šoli in duševnem zdravju – o prvih ljubezenskih zvezah, konfliktih doma, pritiskih vrstnikov, osamljenosti ali občutku, da imajo vsega preveč. V približno petini vprašanj mladi spregovorijo o najtežjih temah, med katerimi naslovijo tudi krizne situacije. Sporočajo o težavah anksioznosti in depresije, samomorilnih mislih, motnjah hranjenja, samopoškodovanju, nasilju … Prav pri teh temah je varen in anonimen prostor za prvi korak do pomoči še posebej pomemben,« je poudarila Petra Tratnjek, vodja programa To sem jaz, in še dodala: »Prizadevamo si, da mladi vedo, da v stiski ali pri razreševanju vsakdanjih težav niso sami. Pomoč obstaja – tudi takrat, ko se zdi, da je ni.« Na letni ravni v uredništvu prejmemo približno 3.000 vprašanj, ki jih večinoma zastavijo dekleta (70 odstotkov). 45 odstotkov uporabnikov je starih od 14 do 17 let, v zadnjih letih pa vse pogosteje pišejo tudi starejši uporabniki – študenti, mladi odrasli.
Spletno svetovanje deluje kot podpora preventivnemu delu v šolah. »Poleg širokega dostopa do informacij in znanja, ki je vsekakor nujno za njihovo prihodnost, mladi potrebujejo tudi razumevanje sebe in drugih za uspešno bivanje in sobivanje v sodobnem svetu, v katerem bodo ohranjali mladostno vedoželjnost, neposrednost in solidarnost ter odrasli v odgovorne in spoštljive posameznike. K temu dokazano pripomorejo tako imenovane socialno-čustvene veščine. Mladim omogočajo prepoznavanje, razumevanje ter uravnavanje lastnih misli, čustev in vedenja, zmožnost pomiritve, postavljanja ciljev ter prepoznavanja in reševanja problemov. Omogočajo jim spoštljivo izražanje mnenja, sprejemanje odgovornih odločitev, zavedanje lastnih sposobnosti in omejitev ter vzpostavljanje in vzdrževanje kakovostnih odnosov z drugimi. Za mlade, ki imajo te veščine bolje razvite, pravimo, da so psihološko bolj odporni – učinkoviteje se spoprijemajo s stresom, konflikti, pomembnimi in težkimi spremembami ter življenjskimi preizkušnjami. Lažje ponovno vzpostavijo notranje ravnovesje,« je osmislila pomen preventivnega dela v šolah prim. Nuša Konec Juričič, vodja Enote za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ. Poudarila je še, da je program To sem jaz skladen s cilji pedagoške strokovne javnosti, ki spodbuja ustvarjanje varnega in spodbudnega okolja za učenje.
Program 10 preventivnih delavnic po priročniku Zorenje skozi To sem jaz je brezplačno in javno dostopen vsem šolam v Sloveniji, podprt tudi z izobraževanji za pedagoške strokovnjake. Celostno zasnovan pristop na področju socialno-čustvenega učenja je evalviran in dokazano učinkovit. V preventivne delavnice je vsako leto vključenih približno 200 šol, 400 učiteljev in 20.000 mladih. »Odzivi mladih in njihovih učiteljev na program so zelo spodbudni, ključna ovira za njegovo kontinuirano izvajanje v okviru šolskega urnika pa je pomanjkanje časa. Zaradi dobrih izkušenj ter dokazanih pozitivnih učinkov programa To sem jaz in podobnih programov v Sloveniji si na NIJZ skupaj z drugimi strokami že več kot desetletje prizadevamo za njihovo sistematično vključitev v šolski kurikul, da bi tako celotnim generacijam mladih zagotovili njihovo dostopnost. Socialno-čustvene veščine so za dobrobit mladih univerzalno in življenjsko pomembno »orodje«. Kot takšno ne sme biti več prepuščeno višku ali manjku časa ter zagnanosti posameznikov, temveč bi moralo biti s konsenzom najvišjih strokovnih teles umeščeno v vzgojno-izobraževalno vertikalo,« je poudarila prim. Nuša Konec Juričič.
Ena od pohvalnih značilnosti programa To sem jaz se izraža tudi skozi avtorsko zasnovano programsko literaturo. Tako je mladim, staršem in strokovnjakom na voljo tudi aktualna zbirka večmedijskih priročnikov za učenje o čustvih. »Ta danes vsebuje tri priročnike. Prvi priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje smo zasnovali v času kovida kot gradivo za samopomoč v čustveni stiski. Ker je bil med mladimi in strokovnjaki zelo dobro sprejet, mu v nadaljevanju letos sočasno sledita priročnika, usmerjena v soočanje z neprijetnimi čustvi: priročnik o jezi Za krmilom svoje jeze in priročnik o tesnobi Tesnoba – moj zaskrbljeni čuvaj. Nova priročnika sta zastavljena kot pregledna vodnika po razumevanju jeze in tesnobe ter kot praktična zbirka strategij za samopomoč. Psihoedukativni priročniki so brezplačno dostopni na spletišču #Tosemjaz, podprti z zvočnimi in video gradivi ter izkustvenimi vajami. Mladostnice in mladostniki jih lahko uporabljajo samostojno, obenem pa so uporabni tudi za preventivno delo v šolah in na področju svetovanja mladim,« je pojasnila Ksenija Lekić, urednica in soavtorica zbirke priročnikov.
Program To sem jaz ima danes izoblikovano identiteto preventivnega programa in je kot primer dobre prakse umeščen tudi v Nacionalni program za duševno zdravje 2018–2028. Smiselno prispeva k zemljevidu dopolnilnih virov pomoči, ima široko medinstitucionalno mrežo spletnih svetovalcev in vizijo vzpostavljanja standardov in smernic spletnega svetovanja. V šolskem delu – na področju univerzalne preventive – pa si ustvarjalci programa že vrsto let prizadevamo za sistemsko uvedbo preventivnih vsebin v šolski urnik.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
