Začetek šolskega leta prinese spremembo rutine, nove obveznosti, pričakovanja in pri nekaterih otrocih ter mladostnikih tudi stisko. Tudi za najmlajše, ki šele postajajo šolarji in se šole veselijo, je prvi šolski dan lahko stresen. To je povsem normalno in pričakovano, hkrati pa je lahko dobra priložnost za učenje, kako se s stresnimi situacijami soočiti.
POGOVOR
Poskusite lahko s pogovorom in začnite preprosto: Namesto vprašanja »Ali te je kaj strah?« poskusite z: »Kako se počutiš ob začetku šole?«, »Česa se veseliš?«, »Ti je glede novega šolskega leta kaj neprijetno?«, »Je kaj, pri čemer potrebuješ mojo pomoč?«
Otroku pustite čas, da odgovori. Ni treba, da vsako skrb ali težavo razrešite takoj. Pomembno je, da začuti, da ga poslušate. Če otrok ne želi govoriti, ga v to ne silite, le dajte mu vedeti, da ste mu na voljo, če bo želel govoriti.
Ne zmanjšujte morebitne stiske. Stavki, kot so »Saj ni nič hudega.«, »Vsi morajo v šolo.« ali »Samo ne razmišljaj o tem …«, pogosto ne pomagajo. Bolj koristno je: »Razumem, da ti je težko.«, »Tudi če se ti zdaj zdi težko, bomo skupaj poiskali rešitev.«, »Povej mi, kaj te najbolj skrbi …«, »Verjetno je tudi tvojim sošolcem težko – to je normalno, ko se je spet treba navaditi na spremembo.« Ostanite odprti in radovedni do otrokovega doživljanja. S tem mu sporočate, da vam lahko zaupa, pove tudi o težavah in da mu boste v pomoč, ko vas bo potreboval. Bodite pozorni tudi na morebitno lastno stisko ob otrokovi in nanj ne prenašajte svojih skrbi.
PRISOTNOST, IGRA IN SKUPNE AKTIVNOSTI
Ni nujno, da podporo otroku ali mladostniku pokažete z besedami. Pri mlajših otrocih je lahko učinkovitejša skupna dejavnost kot pogovor o počutju. Igrajte se skupaj.
Poiščite skupno opravilo (sprehod, kuhanje, pot v šolo, druženje z vašim hišnim ljubljenčkom, branje). Marsikateri otrok in mladostnik bo lažje načel pogovor o morebitnih skrbeh, kadar je v situacijah, ki mu dajejo občutek varne povezanosti z vami. Bližino ustvarjajte skozi skupno prisotnost.
Vzpostavite vsakodnevne povezovalne trenutke (npr. nekaj minut po skupni večerji, namenjenih samo otroku ali mladostniku). Ni treba, da je to vedno pogovor, lahko je bližina in varen objem. Otrok dobiva skozi ponavljajoče izkušnje občutek opore (»Tukaj je nekdo vedno ob meni!«). Če ima otrok sorojence, poskrbite, da del časa v dnevu namenite posameznemu otroku.
Če vaš otrok prvič vstopa v šolo ali uvajate kakšno drugo spremembo (na primer drugačen način prihoda, menjava šole …) mu lahko pomagate in hkrati ustvarite skupne trenutke. Pojdite z otrokom do šole, poglejte, kje je vhod, zabavajte se na šolskem igrišču, odpravite se z njim na avtobus. Z jutranjim zavezovanjem čevljev in pripravljanjem šolske torbe ste lahko igrivi.
POSKRBITE ZA DOBER SPANEC
Otroci in mladostniki med počitniškim časom običajno nekoliko drugače preživljajo dneve. Na začetku šolskega leta (in tudi vmes) je zato smiselno, da namenite nekaj pozornosti večernim in jutranjim rutinam. Poskrbite da bo vaš otrok in mladostnik dovolj spal. Glede na starost mu lahko na primeren način predstavite, zakaj potrebuje dovolj spanja: Zakaj je spanje pomembno? | Nijz
VAŠA DRŽA: IZRAZITE ZAUPANJE V ŠOLO
Če starši glede šole izražate zaskrbljenost, dvom in lastne slabe izkušnje, vas otrok radovedno spremlja. Raje spregovorite o šoli z zaupanjem. Če se na šolskem pragu prvič poslavljate od prvošolca ali prvošolke, bodite mirni in kratki. Izrazite zaupanje v učitelja in šolo: »Brez skrbi, tvoja učiteljica bo poskrbela za vse, kar bo potrebno. Vsak dan te čaka kaj zanimivega. Čez nekaj ur pridem po tebe in potem greva skupaj na sprehod.« Z mirno držo otroku sporočate, da je varen (tudi če je stiska prisotna).
Če ste sami zaskrbljeni glede šole, delite svoje tesnobne misli v pogovoru z drugim odraslim, nikoli pa z otrokom, saj s tem lahko njegovo morebitno stisko le še poglobite.
Trema, negotovost, zaskrbljenost ali strah ob spremembah so lahko običajen odziv. Pomembno je, koliko časa trajajo, kako intenzivne so in ali začnejo vplivati na šolarjevo vsakodnevno življenje.
Bodite pozorni, če se spremembe ponavljajo ali trajajo dlje časa, na primer:
Pri takšnih spremembah je smiselno poiskati pomoč. Ni nujno, da so prisotni vsi znaki. Izkušnje kažejo, da je pri duševnih stiskah otrok in mladih pomembno zgodnje prepoznavanje in pravočasna pomoč.
Mladostnik morda ne bo želel dolgega pogovora z odraslimi. Pomembno je, da ne pritiskamo z vprašanji, ampak smo predvsem prisotni in mu damo vedeti, da se lahko obrne na nas, ko mu je težko. Poslušajte brez takojšnjega ocenjevanja. Ne primerjajte njegovih težav s svojimi, saj se mladostniki šele učijo soočanja s problemi in so zato lahko določene situacije zanje zahtevnejše.
Vprašajte, kakšno pomoč si želi in jo je pripravljen sprejeti. Dajte mu čas za razmislek in njegove odločitve vzemite resno.
Če težave presegajo tisto, kar lahko rešite doma, skupaj poiščite strokovno pomoč.
Spletna svetovalnica za mlade je namenjena podpori med odraščanjem. Svoje stiske in vprašanja mladostnice in mladostniki anonimno zapišejo in prejmejo odgovor strokovnjaka iz spletne svetovalnice #Tosemjaz (svetujejo jim psihologi, pedagogi, zdravniki …). Pišejo lahko preko foruma, kjer se poleg strokovnjaka lahko na njihova vprašanja odzovejo tudi vrstniki, prav tako lahko prebirajo vprašanja in odgovore drugih. Na voljo pa je tudi zaupni in anonimni chat pogovor s strokovnjakom v razpisanih terminih spletne svetovalnice. Na spletišču najdejo različne prispevke o temah, ki so aktualne za mlade ter spletne module in druga gradiva za samopomoč, s pomočjo katerih razmišljajo o sebi, svojem doživljanju in se učijo strategij spoprijemanja s stiskami.
Za starše je pomembno predvsem naslednje sporočilo: vaš otrok ali mladostnik ne potrebuje popolnega odgovora ob vsaki težavi. Potrebuje odraslega, ki ga opazi, mu verjame in prisluhne ter mu pomaga poiskati ustrezno podporo, kadar je ta potrebna, ali pa mu pomaga olajšati vsakodnevno spoprijemanje z neprijetnimi situacijami in neprijetnimi čustvi.
Ne glede na to, kako dobro se mladi pripravite na začetek novega šolskega leta ali morda na prehod iz osnovne v srednjo šolo, lahko spremembe predstavljajo vir stresa. Obenem je to dobra priložnost za učenje, kako se s stresnimi situacijami spoprijeti. Strokovnjaki verjamejo, da je skrivnost uspešnih šolarjev v zdravih rutinah, ki pomagajo zgraditi šolsko kondicijo in koristne navade. Poskusi upoštevati naslednje:
Te čaka nov urnik, novi učitelji, več učenja, ocenjevanja in dodatna pričakovanja …? Te skrbijo odnosi z vrstniki? Začetek šolskega leta lahko prinese tudi negotovost ali občutek, da je vsega preveč. Če ti je težko, s tabo ni nič narobe.
Vsakdo ima kdaj slab dan, tremo, skrbi ali občutek, da ne zmore. Pomembno je, da stiska ne ostane skrita, če traja dlje časa (npr. več kot dva tedna) ali ti začne oteževati vsakdan.
Bodi pozoren, bodi pozorna, če:
Obrneš se lahko tudi na druge vire strokovne pomoči.
Če ti je lažje pisati kot govoriti, lahko vprašanje zastaviš tudi anonimno. Obišči spletno svetovalnico za mlade #To sem jaz: vprašaj, ko ne veš, kako naprej. V spletni svetovalnici lahko zastaviš vprašanje strokovnjaku. Odgovarjajo psihologi, pedagogi, zdravniki in drugi strokovnjaki. Prav tako lahko na spletišču prebereš tudi odgovore na številna vprašanja tvojih vrstnikov.
Če opaziš, da je prijatelju težko:
Šola se je začela. Tudi doživljanje čustvenih stisk in iskanje pomoči, kadar jo potrebujemo, je del šolskega leta in odraščanja.
Če ti je težko, povej.
O spoprijemanju s čustvenimi stiskami preberi več v večmedijskem priročniku Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.
Novo na spletišču #Tosemjaz:
Učenci preživijo v šoli veliko časa, zato ste učitelji pogosto tisti, ki opazite, da se nekaj dogaja in presodite, kaj boste s svojimi opažanji naredili. Spremembe ali dogajanje lahko pripišete običajnim odzivom tekom odraščanja in jih ne vzamete resno (»Mladostniki so pač taki, vse doživljajo burno.«) ali se za naslavljanje ne čutite pristojne (»To ni moja stvar.«) ali kompetentne (»Če kaj vprašam in mi bo povedal več, ne vem, kaj reči. Bolje je, da pogovora sploh ne začnem.«). Če otrokove stiske nihče ne prepozna, lahko to vodi v njeno poglabljanje.
Pomembno je, da opažene spremembe nagovorite z učencem in po potrebi učenca usmerite po dodatno strokovno pomoč. Prej kot je stiska prepoznana in mladostnik dobi podporo, lažje in hitreje se bo razrešila. Za tiste otroke in mladostnike, ki doma nimajo odrasle osebe, ki bi jih pri tem podprla, ima šola še toliko pomembnejšo vlogo.
Če pri učencu ali dijaku prepoznate znake stiske, premislite, kdaj in kje bi bil primeren čas, da z njim o tem načnete pogovor. Lahko rečete nekaj takšnega: »Opažam, da zadnje čase pogosto zehaš pri pouku in da je tvoj učni uspeh slabši kot v preteklosti. Ni mi vseeno zate in zanima me, kaj se ti dogaja.«, »Občutek imam, da si v zadnjem času bolj tih kot običajno, večkrat se mi zdiš žalosten. Imam prav?« Nato predvsem poslušajte, brez obsojanja. Velikokrat se v takšnih situacijah sprašujemo, kaj reči, a pogosto je bolj pomembno, da znamo dobro poslušati.
Spremljajte naslednje:
Program To sem jaz je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihološke odpornosti mladih skozi dva ključna stebra – spletno svetovalnico ter preventivno delo v šolskem okolju. Pedagoškim strokovnjakom so brezplačno na voljo številna gradiva za preventivno delo v razredu, med njimi tudi priročnik Zorenje skozi To sem jaz, ki vključuje 10 delavnic za krepitev socialno-čustvenih veščin. Otroci in mladostniki, ki imajo te veščine bolje razvite, se lažje soočajo z izzivi odraščanja.
V ekipi programa To sem jaz vabijo pedagoške strokovnjake, da se vključijo v izvajanje programa v novem šolskem letu in s tem podprejo svoje učence in dijake pri zdravem odraščanju. Informacije in gradiva so dostopna tukaj: To sem jaz – za šole in učitelje
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
