Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni povezane z zdravjem in okoljem. Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.
Zaradi možnosti razmnoževanja mikroorganizmov v hladilnih stolpih, parnih vlažilnikih in sistemih hlajenja z megljenjem ter posledičnih izbruhov bolezni je nujno, da te naprave pravilno vzdržujemo.
Pesticidi, ki se uporabljajo za zatiranje bolezni in škodljivcev rastlin, lahko vplivajo tudi na zdravje ljudi. Med potencialno škodljive učinke pesticidov na zdravje ljudi sodi tudi genotoksično delovanje – nastanek trajnih sprememb na deoksiribonukleinski kislini (DNK), t.i. mutacij.
Dr. Maruška Vidovič, biološka antropologinja z Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki vodi antropološke raziskave v Selški dolini, je v Zborniku Selške doline z naslovom Železne niti iz leta 2014 objavila prispevek »Zakaj je Selška dolina zanimiva za antropologe«.
V Selški dolini je v mesecu juliju 2015 potekalo terensko delo, ki ga je vodila dr. Maruška Vidovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Na mednarodnem strokovnem posvetu je več kot 150 domačih in tujih udeležencev razpravljalo o najnovejših strokovnih dognanjih na področju problematike azbesta, ki je zaznamoval zdravje ljudi tudi v Sloveniji na omenjenem področju.
Azbest povzroča številne bolezni in številne rake. Je ena redkih, če ne edina snov, ki povzroča raka na tako številnih organih.
Gosenice hrastovega sprevodnega prelca so v naših krajih praviloma prisotne od maja do sredine julija, potem se zabubijo v gnezdih in v treh tednih se izležejo metulji. Gosenice pinijevega sprevodnega prelca so najbolj aktivne v sončnih zimskih dneh ter marca in aprila.
Navodila, ki so jih pripravile pristojne inštitucije, so dostopna v priloženi priponki.
Plesni so večcelične glive, ki so razširjene povsod okrog nas- v notranjem in zunanjem okolju. Plesni v notranjem okolju rastejo pri različnih temperaturah in ravneh relativne vlažnosti. Najnižja relativna vlažnost, pri kateri začnejo rasti kolonije plesni, je 75%. Povzročajo učinke na zdravje, prek alergijskih mehanizmov, strupenih učinkov mikotoksinov, so dražljivci sluzničnih membran in povzročajo okužbe […]
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo v sodelovanju z občino Zagorje ob Savi pričeli smo z naborom prostovoljcev za raziskavo Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi.
Varčne žarnice med drugim vsebujejo tudi živo srebro, ki se pri razbitju žarnice razlije po prostoru. Elementarno živo srebro je strupeno, zato je pomembno, da z njim ravnamo previdno.
Pitje pijač (tekočin) je potrebno za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu. Dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda. Že blaga izsušitev ali dehidracija, to je zmanjšanje količine telesnih tekočin za en do dva odstotka, lahko bistveno zmanjša telesne in duševne sposobnosti.
Kakšna je razlika, če vodo pijemo direktno iz pipe ali pa iz plastenke (katere snovi so prisotne v plastenki)? Na plastenkah so različne označbe (številke), kaj pomenijo, kakšne plastenke poznamo in če je kakšna razlika? Na ta in še druga pogosta vprašanja vam odgovarjamo v prispevku.
Prepogosto uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov v večjih količinah je lahko za zdravje škodljivo.
Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje […]