Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Mednarodni mesec osveščanja o raku dojk je mesec oktober, ko z različnimi dejavnostmi opozarjamo na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja bolezni in lastne skrbi za zdravje z namenom zmanjšanja bremena raka dojk.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo v oktobru 2021 na Območni enoti Maribor Nacionalnega inštituta za javno zdravje organizirali strokovno srečanje, katerega osrednja tema je nosila naslov „Duševno zdravje v neenakopravnem svetu«. Neenakosti na področju duševnega zdravja se v veliki meri še vedno kažejo v neenakomerno razporejeni mreži virov pomoči ter pri dostopu do sistema in storitev pomoči. S strokovno konferenco smo želeli na eni strani opozoriti na omenjeno polje neenakosti, po drugi strani pa smo se želeli dotakniti pomembnega vidika posameznikove lastne odgovornosti, posameznikove notranje moči.
Praznični december za mnoge velja za najlepši in najbolj čaroben mesec v letu, čas veselja, druženja in miru ter čas, ko namenimo pozornost svojim prijateljem in družini. Za mnoge pa je to obdobje izjemno težko, saj zaradi hitrega decembrskega tempa, pritiska, da morajo izgledati srečno in nasmejano, pomanjkanja časa, organiziranja obdarovanj in praznovanj, doživljajo stres, anksioznost in druga negativna čustva. Še težje je ljudem, ki se soočajo s pomanjkanjem denarja, z žalostjo in osamljenostjo ali se spopadajo s težavami v duševnem zdravju.
Dan brez cigarete vsako leto obeležujemo 31. januarja z namenom opozarjanja na hude posledice uporabe tobaka ter spodbujanja kadilcev k opustitvi kajenja.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni. Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2018 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto.
V času pandemije, onesnaženega planeta in vse pogostejših bolezni (kot so rak, astma, bolezni srca in ožilja) Svetovna zdravstvena organizacija na svetovni dan zdravja, 7.4.2022, posveča posebno pozornost nujnim ukrepom, potrebnim za ohranjanje zdravja ljudi in planeta ter spodbuja prizadevanja za ustvarjanje družbe, ki se osredotoča na dobro počutje svojih prebivalcev.
Strokovni sodelavki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območna enota Maribor sta se skupaj s strokovnima delavkama Centra za socialno delo Maribor udeležili mednarodne delavnice, ki je potekala od 4.4 – 7.4.2022 v Coimbri na Portugalskem.
Življenjski slog in z njim povezane naše izbire, dedni dejavniki in naključja igrajo pomembno vlogo pri nastanku in razvoju raka. Na naključja ali dedne dejavnike ni mogoče vplivati, o našem življenjskem slogu in izbirah pa se odločamo sami. V času epidemije COVID-19 se vsak zase in skupaj kot družba soočamo z negotovostjo in izčrpanostjo na skoraj vseh področjih svojega življenja. Zato je toliko bolj pomembno, da ne zanemarimo področij našega življenja, ki jih znamo in zmoremo obvladovati. Sem zagotovo sodi tudi preventiva raka.
Prišla je pomlad, dan se je začel daljšati, temperature so višje, kar vpliva tudi na to, da več časa, še zlasti ob sončnih dnevih in v poletnih mesecih prebijemo na prostem. Prav je, da se zavedamo, da ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na naše zdravje če se mu prekomerno izpostavljamo.
Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka. Ne le kajenje, ampak tudi izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja je povezana z obsežnimi škodljivimi učinki na zdravje, še posebej pri ranljivih skupinah. Kajenju tobaka pripisujemo veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti, zato na ta dan po vsem svetu opozarjamo na škodljive posledice rabe tobaka in spominjamo na ukrepe, ki zmanjšujejo njegovo uporabo ter varujejo zdravje ljudi. Tako kajenje kot pasivno kajenje (izpostavljenost tobačnemu dimu) sta eden od pomembnejših vzrokov nastanka bolezni srca in ožilja.
Pred nami je za mnoge najlepši letni čas. Poletje prinaša tople, brezskrbne dneve z višjimi temperaturami, počitnice in osvežilno hlajenje v morju, reki, jezeru, bazenu … Med poletnim vzdušjem pa ne ne pozabimo na pravila varnega kopanja v površinskih vodah.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili Počitniški koledar zdravja 2021, s katerim želimo vse otroke in mladostnike tudi med počitnicami spodbuditi k zdravemu načinu življenja, dobremu počutju in jih motivirati k lastni skrbi za svoje zdravje.
Splošno dobro počutje je tema, ki se ji še vedno posveča premalo pozornosti in to kljub temu, da gre za izjemno pomembno področje. Po eni strani imajo ljudje dobro počutje velikokrat za nekaj samoumevnega, o tem ne razmišljajo in se o tem ne pogovarjajo, po drugi strani pa hkrati kroži kar nekaj napačnih prepričanj in zmot s tega področja, ki so lahko sicer zgolj napačne informacije, v določenih primerih pa lahko celo škodijo.
Vsaka telesna ne/dejavnost vpliva na naše zdravje in počutje. Gibanje je človekova osnovna potreba, ki je ne more nadomestiti nobena druga dejavnost. Zato smo na NIJZ OE NM pripravili igro »Človek razgibaj se«, primerno za vse starostne skupine.
Redna telesna dejavnost in aktiven življenjski slog sodita med ključne dejavnike, ki pripomorejo k ohranjanju, varovanju in krepitvi zdravja. Nasprotno pa telesna nedejavnost in nezadostna telesna dejavnost ter vse bolj sedeč življenjski slog povečujejo tveganje za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, zmanjšujejo kakovost življenja in lahko vodijo celo v prezgodnjo smrt. Za ohranjanje in krepitev zdravja je zato priporočljivo izkoristiti vsako priložnost za gibanje.
Živimo v svetu, ki postaja vse bolj polariziran in razdvojen. Leti 2020 in 2021 ni zaznamovala le epidemija, saj so bile hkrati razkrite pomembne neenakosti v sacialno-ekonomskem statusu, izobrazbi, rasi, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, spolni identiteti, pomanjkanju človekovih pravic, idr. Vse te neenakosti pa pomembno vplivajo tudi na posameznikovo duševno zdravje. Na letošnjem že tradicionalnem strokovnem srečanju ob obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja smo želeli osvetliti aktualno problematiko in odgovoriti na najpomembnejše vprašanje - a lahko na svoje duševno zdravje in dobro počutje vplivamo ter kako krepiti lastne zmožnosti za duševno blagostanje?