Škrlatinka
Škrlatinka je otroška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Streptococcus pyogenes iz skupine A (GAS).
Škrlatinka je otroška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Streptococcus pyogenes iz skupine A (GAS).
Povzročitelj
Škrlatinko povzroča Streptococcus pyogenes, (β hemolitični streptokoki skupine A). Sevi, ki povzročajo škrlatinko, se od drugih sevov razlikuje po tem, da izločajo eritrogene toksine.
Prenos okužbe
Škrlatinka se širi s kužnimi kapljicami iz ust bolnika s kašljanjem, kihanjem ali z neposrednim stikom z okuženo osebo.
Manjšo vlogo pri širjenju okužbe ima posreden prenos preko okuženih predmetov (pribor, kozarci, zobna ščetka).
Inkubacija
Običajno 1-3 dni.
Kužnost
Bolnik je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju z antibiotiki.
Diagnoza
Diagnoza škrlatinke je običajno postavljena na podlagi značilnih kliničnih znakov.
Klinična slika
Bolezenski znaki, značilni za škrlatinko:
Laboratorij
Bris žrela in hitri antigenski testi niso primerni za rutinsko diagnozo škrlatinke.
Brisi žrela niso priporočljivi, ker ne razlikujejo med okužbo in nosilstvom, so neobčutljivi in preiskava traja do 48 ur.
Hitri antigenski testi dajejo rezultate v nekaj minutah, vendar so neobčutljivi in nespecifični.
Samo dokaz povzročitelja v žrelu, brez značilnih bolezenskih znakov, ni dovolj za potrditev škrlatinke.
Zdravljenje
Škrlatinko zdravimo z ustreznim antibiotikom 10 dni.
Zdravljenje škrlatinke z antibiotiki je potrebno in strokovno utemeljeno z namenom, da se popolnoma odstrani (eradicira) povzročitelja (tudi iz žrela), prepreči možne zaplete (gnojni in negnojni) ter, da se skrajša potek bolezni in s tem zmanjša ali prepreči širjenje okužbe na druge ljudi, ki imajo tesne kontakte z bolnikom.
Izid bolezni
Za večino ljudi je danes škrlatinka blaga bolezen. Bolezenski znaki, vključno z izpuščajem, ponavadi minejo približno čez teden dni.
Imunost
Imunost proti eritrogenemu toksinu se razvije v enem tednu po začetku škrlatinke in je običajno trajna. Pri tistem, ki je škrlatinko prebolel je malo verjetno, da jo bo prebolel še enkrat. Ostane pa dovzeten za druge streptokokne okužbe.
Zapleti po škrlatinki
Zapleti po škrlatinki so danes izredno redki. Do njih pride zaradi širjenja bakterij, običajno se pojavijo v zgodnjem obdobju bolezni kot gnojno vnetje:
Poleg zapletov v obliki gnojnih vnetij, se lahko pojavijo tudi avtoimuni zapleti (negnojni). Običajno se pojavijo kasneje, zlasti pri nezdravljenih bolnikih. Med njimi so:
Večina teh zapletov lahko preprečimo z zdravljenjem z antibiotiki.
Preprečevanje
Cepiva proti škrlatinki ni. Za preprečevanje škrlatinke je pomembna predvsem osebna in splošna higiena.
Ukrepi
Umivanje rok z vodo in milom, posebno, ko so le-te onesnažene z izločki ust ali nosu.
Pri kašljanju ali kihanju si je potrebno pokriti nos in usta s papirnatim robčkom. Če tega nimamo, je potrebno kašljati v zgornji del rokava.
Izogibanje izmenjavi osebnih predmetov (jedilni pribor, brisače, zobna ščetka…).
Pogosto prezračevanje zaprtih prostorov.
Otroci, ki imajo škrlatinko, ostanejo doma. V vrtec ali šolo se vrnejo, ko mine 24 ur od začetka jemanja antibiotikov.
Kemoprofilaksa
Kemoprofilaksa je zaščita oseb, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom s škrlatinko in jih želimo pred škrlatinko zaščititi z ustreznimi antibiotiki.
Kemoprofilaksa škrlatinke je enaka zdravljenju škrlatinke. Oseba, pri kateri želimo preprečiti škrlatinko, mora jemati ustrezen antibiotik (penicilin, makrolidi) 10 dni.
Predpisovanje kemoprofilakse zdravim osebam, tudi če so bile v tesnem stiku z bolnikom, ne priporočamo.
Kemoprofilaksa se priporoča tesnim stikom (družinski člani, otrok v skupini), ki so preboleli revmatsko vročico, streptokokni glomerulonefritis in niso pod ustrezno antibiotično zaščito.
V primeru, da se pojavi izbruh škrlatinke v vrtcu, šoli ali drugi skupini, ki se intenzivno širi kljub izvajanju preventivnih ukrepov in se pojavljajo težke oblike škrlatinke, invazivne okužbe povzročene z GAS, smrtni primeri, se lahko izjemoma odločimo za kemoprofilakso celotne skupine z namenom, da izbruh prekinemo. Pri odločitvi je potrebno skrbno pretehtati razmerje koristi in stranskih učinkov množične kemoprofilakse. Odločitev sprejme epidemiolog.
Pogosta vprašanja in odgovori
Kaj je škrlatinka?
Škrlatinka je otroška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Streptococcus pyogenes, iz skupine A (GAS).
Velika večina streptokokov skupine A povzroča relativno blage okužbe kot so streptokokno vnetje žrela (gnojna angina), škrlatinko in kožno vnetje (impetigo).
Občasno lahko te bakterije povzročajo tudi težje, včasih celo življenjsko nevarne okužbe, pri katerih bakterije vdrejo v kri ali druge dele telesa (globoke mišice, maščobno tkivo ali pljuča).
Škrlatinka je gnojno vnetje žrela ob sočasnem izpuščaju, ki ga povzroča eritrogeni toksin, ki ga izloča bakterija Streptococcus pyogenes.
Za večino ljudi je dandanes škrlatinka blaga bolezen, ki ni zelo nalezljiva. Bolezenski znaki, vključno z izpuščajem, ponavadi minejo približno čez teden dni. Smrt zaradi škrlatinke je izjemno redka.
Kako škrlatinko zdravimo?
Škrlatinko zdravimo 10 dni z ustreznimi antibiotiki. Zdravljenje z antibiotiki je potrebno, da se prepreči možne zaplete, in da se zmanjša ali prepreči širjenje okužbe na druge ljudi (tesni kontakti bolnika).
Kako se škrlatinka prenaša ?
Bakterija, ki povzroča škrlatinko (Streptococcus pyogenes) se nahaja v nosu in / ali žrelu okuženih ljudi. Iz ust bolnika se širi s kužnimi kapljicami s kašanjem, kihanjem ali z neposrednim stikom z okuženo osebo. Manjšo vlogo pri širjenju okužbe ima posreden prenos preko okuženih predmetov (pribor, kozarci, zobna ščetka).
Kakšni so znaki in simptomi pri škrlatinki?
Koliko časa po okužbi se pojavi bolezen ?
Običajno 1-3 dni.
Kako dolgo je bolnik kužen?
Bolnik je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju z antibiotiki.
Bolnik, ki se ne zdravi z ustreznimi antibiotiki lahko izloča streptokoke tedne in mesece.
Kdo lahko zboli s škrlatinko?
Škrlatinka se najpogosteje pojavlja pri otrocih do 10 let, z vrhom pri otrocih starih 4 leta. Lahko zbolijo tudi odrasli, ki škrlatinke v otroštvu niso preboleli.
Kdor škrlatinko enkrat preboli, je malo verjetno, da jo bo še enkrat. Za druge streptokokne okužbe pa so še vedno dovzetni.
Ogroženi so predvsem tesni stiki bolnika (družinski člani).
Kako postavimo diagnozo škrlatinke?
Diagnoza škrlatinke je običajno postavljena na podlagi značilnih kliničnih znakov in laboratorijske potrditve. Nikoli ne potrdimo diagnoze škrlatinke samo na podlagi laboratorijskega dokaza bakterije v žrelu.
Kako zdravimo škrlatinko?
Škrlatinko zdravimo z ustreznim antibiotikom 10 dni. Dolgotrajno zdravljenje je potrebno, da se popolnoma odstrani povzročitelja (tudi iz žrela) in tako prepreči možne zaplete (revmatska vročica, streptokokno vnetje ledvic). Spremljajoče simptome (vročina, bolečina v žrelu) zdravimo z ustreznimi sredstvi (analgetiki, antipiretiki).
Kako preprečimo širjenje škrlatinke in drugih streptokoknih okužb ?