Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Zdravstvenovzgojni centri (ZVC) in centri za krepitev zdravja (CKZ) so samostojne enote zdravstvenega doma in ključne organizacijske strukture na primarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje zdravstvenovzgojne dejavnosti za odraslo populacijo. V okviru programa Skupaj za zdravje izvajajo strukturirane zdravstvenovzgojne obravnave ter aktivnosti krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti v lokalnih skupnostih. CKZji so organizacijska in vsebinska nadgradnja ZVCjev, trenutno so vzpostavljeni v 30 zdravstvenih domovih po Sloveniji. Postopoma se bodo vsi ZVCji preoblikovali v CKZje in izvajali razširjeni program.
Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto zaznamujemo 7. aprila, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila leta 1950 z namenom ozaveščanja o pomenu zdravja na svetovni ravni.
Julija 2023 je bil sprejet nov zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Zakon v 61. členu določa, da register izvajalcev dolgotrajne oskrbe v javni mreži vodi NIJZ. Odgovorno ministrstvo za dolgotrajno oskrbo je Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP). Izvajalce DO v register vpisuje Ministrstvo za solidarno prihodnost.
Nacionalni inštitut za javno zdravje skladno z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva vodi Evidenco gibanja zdravstvenih delavcev in mreže zdravstvenih zavodov (NIJZ 16). Informacijska rešitev za podporo zbirki ima naziv Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ). Namen zbirke je načrtovanje in spremljanje mreže javne zdravstvene službe, načrtovanje in spremljanje gibanja zdravstvenega kadra ter izvajanje sistemov zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Ustreznosti toplotne obdelave živila ne moremo zanesljivo oceniti le glede na senzorične lastnosti, kot so videz, barva, sočnost, mehkoba in aroma, temveč je pomembno tudi merjenje središčne temperature živila z vbodnim termometrom (sondo).
Ob svetovnem dnevu zdravja, je na Univerzi v Novem mestu potekalo strokovno srečanje z naslovom »Delovno aktivni – kaj pa vaše zdravje?«.
Na tem mestu objavljamo izsledke raziskav PREMS (Patient Reported Experience Measures), ki jih v Sloveniji izvajamo v specialističnih ambulantah in bolnišnicah od leta 2019 dalje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje od leta 2019 izvaja raziskave o izkušnjah pacientov z zdravstvenimi obravnavami na različnih nivojih in v različnih dejavnostih. Namen teh raziskav je dobiti vpogled v izkušnje z zdravstvenimi obravnavami neposredno s strani pacientov.
Začel se je štiriletni projekt, ki bo s sistematičnim pristopom k (pred)krhkosti prispeval k zdravemu in kakovostnemu staranju prebivalstva.
Dogodek v okviru delovnega paketa 7: Socialne neenakosti Skupnega Ukrepa (JA) Prevent NCD z naslovom “Skupaj za zmanjševanje neenakosti v zdravju” je 15. februarja 2025 povezal deležnike z namenom izmenjave znanj, predstavitev dobrih praks za zmanjšanje neenakosti v zdravju, s poudarkom na medsektorskem sodelovanju in ocenjevanju vpliva politik.
Letos praznujemo pomemben mejnik – 10. obletnico podatkovne platforme Zdravje v občini, ki jih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zbiramo, pripravljamo in objavljamo. Že deset let spremljamo ključne kazalnike zdravja prebivalcev v vseh slovenskih občinah in s tem prispevamo k boljšemu razumevanju zdravja ter spodbujamo ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja. Nove podatke bomo objavili […]
V marcu smo na Celjskem z več dogodki obeležili mednarodni mesec osveščanja o raku debelega črevesa in danke ter 42. slovenski teden boja proti raku, ki je letos potekal med 3. in 9. marcem pod geslom “V boju proti raku bo zavel nov veter – snujemo programa LUKA in PETER”.
Zdravje mater in dojenčkov je temelj zdravih družin in skupnosti. Po zadnjih podatkih smo imeli leta 2023 na Gorenjskem 1.755 porodov.
Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti (ISSFS), v okviru katerega se beležijo podatki o vseh fetalnih smrtih v Sloveniji, ki predstavlja pomemben vir podatkov za spremljanje, vrednotenje in načrtovanje programov na področju načrtovanja družine in predporodnega varstva, je samostojen medicinski register fetalnih smrti v Sloveniji.
Podatke o porodnicah in novorojenčkih v Sloveniji zbiramo v Perinatalni informacijski sistem RS (PIS RS) od leta 1986. PIS RS je bil zasnovan z namenom zmanjšati perinatalno obolevnost in umrljivost. V obdobju od leta 1986 do 1992 so začeli v okviru raziskovalnega projekta razvijati sodoben informacijski sistem za spremljanje perinatalnega varstva, v katerega se je leta 1987 vključilo vseh 14 porodnišnic.
V Sloveniji iz delovnega in življenjskega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato azbestne odpadke ob pomladanskih čistilnih akcijah pogosto najdemo neustrezno odložene oz. odvržene v naravi.