Hrana je pogost vzrok za zadušitev majhnih otrok

Nevarni so koščki trde in lepljive hrane

Otrokom do 4. leta starosti ne dajemo jesti živil, kot so koščki trdega sadja ali surove zelenjave, koščki mesa, sira ipd., katerih premer je manjši od 3 cm, ker lahko zaidejo v sapnik in povzročijo dušenje. Prav tako so nevarni trdi bonboni, pokovka, zrna koruze ali fižola, različni oreščki ipd., ki zdrsnejo v sapnik in ga deloma zamašijo. Zlasti arašidi, ki imajo gladko površino, radi potujejo globoko po sapniku in obstanejo v pljučih, zato jih ne ponujamo otrokom, mlajšim od 6 let. Izogibamo se tudi živilom, ki so lepljiva (arašidovo maslo, karamela, žvečilni gumi, gumijasti bonboni ipd.) in jih je težko žvečiti in pogoltniti.

Največkrat košček hrane le delno zamaši sapnik. Otrok, ki zaradi tujka kašlja, a še vedno lahko diha in govori, običajno tujek izkašlja, dihanje pa se hitro normalizira. To je za otroka lahko neprijetno in stresno, a je že po nekaj sekundah v redu.

Najbolj nevarna so živila okrogle ali sferične oblike

Živila okrogle ali sferične oblike, kot so grozdje, češnjev paradižnik, redkvica, češnje, jagodičje, kroglice melone, manjša avokadova koščica ipd., so podobne velikosti kot premer otrokovega sapnika. Običajno imajo gladko površino, zato lahko hitro zdrsnejo v grlo in sapnik popolnoma zamašijo.

Če je sapnik popolnoma zamašen, je pretok zraka v pljuča in iz njih onemogočen. S tem je ogrožen tudi dotok kisika v možgane, zaradi česar dušenje postane življenjsko nevaren nujni primer, ki zahteva takojšnjo pomoč.

Udeležimo se tečajev prve pomoči, kjer se bomo naučili tehnik, s katerimi lahko rešimo življenje svojemu otroku.

Hrano pripravimo z mislijo na varnost otroka

Preden ponudimo hrano majhnemu otroku, jo ustrezno pripravimo tako, da ni nevarnosti, da bi povzročila zadušitev.

• Surovo zelenjavo in trdo sadje, kot sta korenje, jabolko ipd., naribamo ali na drobno narežemo.
• Sadju odstranimo peške in koščice.
• Jagode grozdja, češnjev paradižnik, jagodičje ipd. narežemo na četrtine.
• Živila z vlaknatimi ali žilavimi sestavinami, kot sta zelena ali ananas, narežemo na drobne koščke.
• Meso narežemo na drobne koščke.
• Mesu in ribam odstranimo kosti, preden jih postrežemo.
• Izogibamo se prigrizkom na zobotrebcih ali nabodalih.

Otroke je treba med hranjenjem ves čas nadzorovati

Otroka nikoli ne hranimo, ko leži v otroškem ležalniku. Pri hranjenju po žlički je najbolje, da otrok sedi v našem naročju. Tako mu lahko hitro pomagamo, če se mu hrana zaleti in se začne dušiti. Šele ko otrok sedi samostojno in zna jesti trdno hrano, lahko začnemo uporabljati tudi stolček za hranjenje.

Otrok naj sedi v stolčku za hranjenje z naslonjalom v pokončnem položaju (pod kotom 90°). Vedno ga pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov, pri čemer naj se spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami čvrsto prilegajo telesu. Ramenski pasovi naj bodo dovolj ohlapni, da se otrok lahko obrača in lovi ravnotežje, vendar preprečujejo, da bi na stolčku vstajal. Otroka nikoli ne pustimo brez nadzora odrasle osebe, čeprav je pripet z varnostnimi pasovi. Odrasla oseba bo otroku lahko takoj nudila prvo pomoč, če bi se začel dušiti.

Ne dovolimo, da otrok med jedjo govori, se smeji, se plazi ali teka okrog s polnimi usti hrane, saj se v takih primerih zgodi največ zadušitev. Prav tako otroka, ki je razburjen in joka, ne silimo jesti.

V vozičku in med vožnjo z avtomobilom otroku ne dajemo hrane. Nenadno zaviranje, vožnja po neravnem terenu ali ostro zavijanje lahko povzročijo, da se otroku zaleti grižljaj hrane in se začne dušiti. Če smo v avtomobilu sami in vozimo, mu ne bomo mogli takoj pomagati.