V savinjski regiji nadpovprečna prekomerna prehranjenost in bolniška odsotnost

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je sredi aprila 2026 objavil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v vseh slovenskih občinah. Prikazani kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke za leto 2024, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2022. Tudi v letošnji objavi so pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med posameznimi občinami, kar pa zahteva previdno interpretacijo. V občinah z majhnim številom prebivalcev lahko kazalniki, ki temeljijo na redkih dogodkih, močno nihajo že ob manjšem številu primerov.

Veliko kazalnikov je pozitivnih

V savinjski statistični regiji beležimo nadpovprečne rezultate pri udeležbi v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka (Program Svit, Zora in DORA). Viden je tudi stalni trend zmanjševanja poškodovanih v transportnih nezgodah in nadpovprečna uporaba pomoči na domu. Upada število hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in ugodno se zmanjšuje število obolelih s klopnim meningoencefalitisom. V letu 2024 se po presežni umrljivosti zaradi covida-19 nadaljuje trend zmanjševanja umrljivosti prebivalcev glede na občino stalnega prebivališča, čeprav so podatki skozi vsa leta nad povprečjem za Slovenijo. To je odraz predvsem manjše umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter raka. Ugoden je tudi trend upadanja umrljivosti zaradi samomora, hkrati pa se zmanjšuje število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj.

Področja, kjer izzivi ostajajo

Prekomerna prehranjenost otrok in odraslih

Pri podatkih za savinjsko regijo zaznavamo manj ugoden trend v deležu odraslih s povečano telesno maso. Delež odraslih oseb, ki imajo indeks telesne mase (ITM) enak ali nad 25,0, je v letu 2024 znašal 64,9 % in je bil nad slovenskim povprečjem (59,8 %). Delež je porastel za 5,1 odstotnih točk v primerjavi z letom 2016 (Slika 1).

Slika 1. Delež prekomerno prehranjenih odraslih, starih od 25 do 74 let, v savinjski statistični regiji in Sloveniji.

V vseh občinah savinjske regije je delež prekomerno prehranjenih odraslih višji od slovenskega povprečja, edina izjema je Mestna občina Celje (Tabela 1).

Tabela 1. Delež prekomerno prehranjenih odraslih, starih od 25 do 74 let, v občinah savinjske statistične regije.

Če glede prekomerne prehranjenosti odraslih pogledamo Slovenijo, je najslabše stanje v zasavski regiji (75,7 %), najboljše pa v osrednjeslovenski regiji (53,5 %). Savinjska regija je približno v sredini. Kazalnik kaže tipično vzhodno–zahodno geografsko porazdelitev z višjimi deleži prekomerno prehranjenih odraslih na vzhodu države (Slika 2).

Slika 2. Delež prekomerno prehranjenih odraslih, starih od 25 do 74 let, za leto 2024, vse slovenske občine (https://obcine.nijz.si/tematske-karte/2026/K2.9).

Zaskrbljujoči so tudi podatki za otroke in mladostnike. V savinjski regiji je namreč delež prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov leta 2024 presegal slovensko povprečje, znašal je 26,3 % (povprečje za Slovenijo je bilo 24,2 %).

Bolniška odsotnost

Med podatki za savinjsko regijo zaznavamo tudi manj ugoden trend bolniške odsotnosti. Povprečno število dni bolniške odsotnosti na delovno aktivnega prebivalca namreč od leta 2014 statistično značilno narašča in je v celotnem obdobju nad slovenskim povprečjem. V letu 2024 je znašala bolniška odsotnost 23,3 dni na delovno aktivnega prebivalca (povprečje za Slovenijo 20,5 dni) (Slika 3).

Slika 3. Povprečno število koledarskih dni bolniške odsotnosti na delovno aktivnega prebivalca v savinjski statistični regiji in Sloveniji, 2014–2024.

Več kot polovica občin v regiji po številu dni bolniške presega slovensko povprečje (Tabela 2).

Tabela 2. Povprečno število koledarskih dni bolniške odsotnosti na delovno aktivnega prebivalca v občinah savinjske statistične regije v letu 2024.

V državi najslabšo sliko glede bolniške odsotnosti kaže pomurska regija (30,4 dni), najmanj bolniško odsotni pa so delovno aktivni prebivalci v osrednjeslovenski regiji (17,2 dni). Tudi pri tem kazalniku se kaže tipična geografska porazdelitev vzhod–zahod z več bolniške odsotnosti na vzhodu države (Slika 4).