PREHOD (PREHranska Oskrba v Dso)

Opis projekta

Ozadje

Prehrana starejših in prehranska oskrba se uvrščata med najpomembnejše javnozdravstvene in multidisciplinarne izzive, saj gre za prehransko ranljivo skupino, ki poleg varne in kakovostne hrane pričakuje individualni pristop in domačnost pripravljenih in ponujenih jedi. Optimalna prehranska oskrba pri starejših je ključna za ohranjanje zdravja in je hkrati tudi del terapevtske podpore.

V domovih za starejše odrasle (v nadaljevanju: DSO), v primerjavi z vzgojno-izobraževalnimi zavodi (v nadaljevanju: VIZ), kjer Zakon o šolski prehrani določa obvezno strokovno spremljanje prehrane s strani NIJZ in tako zagotavlja upoštevanje in izvajanje Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2024), stalno svetovanje VIZ-om  in sprotno izboljševanje njihovih praks v prehranski oskrbi, spremljanje prehrane s svetovanjem ni sistemsko urejeno. Kljub temu pa zakonodaja, konkretneje Pravilnik o minimalnih prostorskih in tehničnih pogojih (Uradni list RS, št. 19/24; v nadaljevanju: Pravilnik) od DSO-jev zahteva doseganje naslednjih pogojev: Pravilnik v 21. členu določa tudi, da mora posamezen DSO zagotoviti centralno ali razdelilno kuhinjo, ponujena prehrana pa mora biti v skladu s Smernicami za izvajanje prehranske oskrbe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju: Smernice NIJZ).

Na nacionalni ravni imamo torej že pripravljene Smernice za izvajanje prehranske oskrbe v DSO (NIJZ, 2020), vendar so nezadostno uveljavljene ter neprepoznane, kar potrjujejo neposredni odgovori anketirancev Situacijske analize DSO (NIJZ interno gradivo, 2013): “Smernice (op.: interne) imamo, a ne vemo, ali jih izvajamo pravilno.”; “Vsak kuhar dela po svoje.« Analiza opozarja tudi na neustrezno izbrane postopke priprave obrokov, pomanjkanje znanja o pripravi različnih konsistenc hrane ter  na regijske neenakosti nudenja uravnoteženih dnevnih obrokov.

Ugotovitve kažejo, da zaradi nepopolnega izvajanja 21. člena Pravilnika DSO-ji na nacionalni ravni ne dosegajo enotne, varne in uravnotežene prehranske oskrbe, skladne s Smernicami NIJZ.

Namen projekta

Namen 1.faze projekta je, glede na rezultate kvalitativno in kvantitativno zbranih podatkih na terenu razviti predlog spremljanja prehrane v DSO-jih s svetovanjem, ki bo:

• upošteval področno zakonodajo in Smernice NIJZ;
• temeljil na jasno opredeljenih potrebah in pomanjkljivostih v praksi znotraj prehranske oskrbe v DSO-jih;
• dvignil kompetence zaposlenih v prehranski oskrbi DSO-jev;
• podprl izvajanje Pravilnika (21. člen);
• ustvaril temelje za sistem spremljanja po vzoru Zakona o šolski prehrani (20. člen) in strokovnega spremljanja organizirane prehrane v VIZ;
• omogočil boljšo kakovost prehrane v DSO;
• zagotovil ustrezno ozaveščanje zaposlenih v prehranski oskrbi DSO, da namen vzpostavitve spremljanja ni nadzor, temveč spremljanje, svetovanje in strokovna podpora zaposlenim v prehranski oskrbi DSO;
• z ozaveščanjem pristojnih ministrstev in dejstvom, da je Slovenija starajoča se družba, prešel iz razvojno-projektnega v nacionalni, sistemski nivo.

Cilji projekta

Glavni cilj projekta PREHOD je vzpostaviti strokovno utemeljen, zakonodajno skladen in podporno naravnan nacionalni model spremljanja prehranske oskrbe v DSO-jih in izboljšati kakovost prehranske oskrbe v DSO ter ga umestiti kot pomembno tematiko iz razvojno-projektnega na sistemski nivo.

Specifični cilji projekta PREHOD:

• Pripraviti pregled področne zakonodaje in smernic in vključiti zakonodajne zahteve v ustrezne postopke in potek spremljanja;
• na podlagi priprave, posodobitve in analize ankete (Situacijska analiza), fokusnih skupin, polstrukturiranih intervjujev in terenskega opazovanja pridobiti celovit in empirično utemeljen pregled stanja prehranske oskrbe v DSO-jih, vključno s kompetencami zaposlenih, ključnimi izzivi ter obstoječimi postopki in identificirati ključne izzive/težave v prehranski oskrbi DSO-jev;
• razviti predlog nacionalnega modela strokovnega spremljanja v DSO-jih, usklajenega z veljavno področno zakonodajo, Smernicami NIJZ ter analizo kvalitativne in kvantitativne metode;
• Ozavestiti zaposlene v prehranski službi DSO-jev, da razviti nacionalni model spremljanja ne predstavlja nadzora, temveč strokovno podporo in svetovanje, okrepiti zavedanje o pomembnosti spremljanja tudi pri vodstvu DSO-jev in tako izboljšati kakovost prehranske oskrbe v DSO-jih.

Predvideni nadaljnji fazi (faza 2 in faza 3):

• Diseminirati rezultate, pripraviti trajnostni model spremljanja ter ga preizkusiti v izbranih modelnih DSO-jih (faza 2).
• Podati predlog glede sistemske ureditve strokovnega spremljanja prehrane v DSO-jih in o vzoru šolske zakonodaje opredeliti, da “Strokovno spremljanje načrtuje in izvaja javni zdravstveni zavod, ki opravlja dejavnost javnega zdravja, v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost javnega zdravja. (faza 2)
• Pripraviti in pilotno preizkusiti praktična usposabljanja in tako zvišati poznavanje in uporabo Smernic za prehransko oskrbo v DSO (faza 2 in faza 3).

Faze projekta in njihova realizacija

1. leto/1. faza (2026): Analiza stanja in razvoj strokovnega spremljanja po vzoru spremljanja v VIZ-ih.

Predvideni nadaljnji fazi:

2. leto/2. faza (2027): Ocenitev uporabnosti, izvedljivost in sprejemljivosti razvitega modela strokovnega spremljanja prehranske oskrbe v praksi DSO na vzorcu izbranih zavodov (do 12), diseminacija in trajnostni prenos.
3. leto/3. faza (2028): Razvoj in pilotna izvedba praktičnih delavnic za zaposlene v DSO ter evalvacija njihove učinkovitosti in uporabnosti.

* Zaradi obsežno načrtovanega projekta, ki želi trajnostno pristopiti k ciljem in ob koncu projekta sistemsko vplivati na ureditev strokovnega spremljanja prehrane v DSO-jih, je raziskava razdeljena na tri delovne faze, vsaka ima glavni cilj, specifične cilje in namen dela.

Dodana vrednost:

Dodana vrednost projekta bo vplivala na  dvig kompetenc zaposlenih v prehranskih službah DSO-jev.. Z opolnomočenjem kadra z znanjem in praktičnimi spretnostmi pri pripravi uravnoteženih obrokov, ki upoštevajo specifične prehranske potrebe starejših, projekt neposredno vpliva na preprečevanje podhranjenosti in kroničnih obolenj in dolgoročno zmanjšuje potrebo po zdravstvenih intervencijah, krepi kakovost dolgotrajne oskrbe ter zagotavlja večjo vzdržnost zdravstvenega sistema.

Redni terenski obiski DSO-jev, svetovanje in evalvacija bodo dolgoročno zagotovili bolj uravnotežene jedilnike, večjo skladnost s smernicami ter večje zadovoljstvo varovancev DSO-jev glede prehrane ter omogočili trajnostno izboljšavo kakovosti prehrane v DSO-jih. V DSO-jih bodo zaposleni v prehranski oskrbi pridobili nova znanja in veščine za pripravo uravnoteženih jedilnikov, ponotranjili in spoznali pomen pripravljenih Smernic (NIJZ,2020) ter sprejeli spremljanje s strani NIJZ kot strokovno podporo.

Pričakovani rezultati in gradiva/(njihova uporabnost)

Izboljšana prehranska oskrba bo dolgoročno zmanjšala pojavnost podhranjenosti, izboljšala funkcionalno stanje in kakovost življenja starejših v institucionalnem varstvu, kar bo v veliki meri prispevalo k dvigu in ohranitvi javnega zdravja oz. zmanjšanju pojava in bremena kroničnih bolezni.

Pripravljen bo predlog modela spremljanja prehranske oskrbe v DSO-jih – sistem bo pripravljen po vzoru Zakona o šolski prehrani, z jasno opredeljeno vlogo NIJZ kot izvajalca strokovnega spremljanja

Vzpostavljen bo predlog sistema rednih svetovanj, ki bo dolgoročno dvignil raven znanja in veščin zaposlenih v prehranski oskrbi DSO ter opozoril na premalo implementirane Smernice NIJZ,

Okrepljene strokovne kompetence zaposlenih v prehranski službi DSO-jev.

Sistemska podpora vodstvom DSO-jev – spremljanje bo razumljeno kot podpora, ne kot nadzor, kar lahko spodbudi zaposlene v DSO-jih in vodstva k aktivnemu sprejemanju in vpeljavi v izdanemu strokovnemu mnenju predlaganih izboljšav.

* Gradivo za prvo fazo je že razvito: Smernice za izvajanje prehranske oskrbe v domovih za starejše

Trajanje projekta: 1. faza: 1.1.2026-31.12.2026

Nosilna organizacija: NIJZ

Projektni partnerji: Uradno projekt nima partnerjev, tesno pa sodeluje z Aktivom prehranskih delavcev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Financiranje: Projekt je sofinanciran iz sredstev internega razpisa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za razvojno-raziskovalne projekte v letu 2026.