V okviru kampanje Skupnega ukrepa JA PreventNCD je prehrana izpostavljena kot eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za nenalezljive bolezni. Kaj za spodbujanje zdravih prehranskih navad lahko naredijo posamezniki in kaj odločevalci ter javni zavodi?
To, kar jemo, pomembno vpliva na naše zdravje in počutje. Uravnotežena prehrana lahko pomaga zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni, raka in druge nenalezljive kronične bolezni, nezdrava prehrana pa je eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja.
A prehranske izbire niso odvisne samo od posameznikove motivacije, znanja ali volje. Na to, kaj izberemo, vplivajo tudi cene, okolje, dostopnost, oglaševanje, velikosti porcij, ponudba v trgovinah, restavracijah, avtomatih, vrtcih, šolah, bolnišnicah, na delovnih mestih in v drugih javnih zavodih.
Zato zdrava prehrana ne sme biti privilegij tistih, ki imajo več časa, denarja ali možnosti. Cilj preventive je ustvarjati prehranska okolja, v katerih so bolj zdrave izbire lažje, pravičnejše in dostopnejše za vse.
Zdravo prehranjevanje ne pomeni, da moramo čez noč popolnoma spremeniti svoj jedilnik. Pogosto so najbolj uporabni majhni, realni koraki, ki jih lahko ponavljamo.
Začnemo lahko na primer tako, da pogosteje izberemo vodo namesto sladkih pijač, obroku dodamo zelenjavo ali sadje, izberemo polnovredna žita, zmanjšamo količino soli ali si obroke načrtujemo tako, da je bolj zdrava izbira lažje dosegljiva tudi v napornih dneh.
Pomembno pa je, da odgovornosti ne preložimo samo na posameznika. Prehranskih nasvetov je veliko, vendar informacije same po sebi niso dovolj, če vsakodnevno okolje ne podpira zdravih izbir.
Če je bolj zdrava hrana dražja, manj dostopna, manj opazna ali manj priročna od manj zdravih alternativ, je zdravo prehranjevanje za mnoge ljudi težje dosegljivo oz. izvedljivo.
Otroci in mladi potrebujejo posebno zaščito
Prehranske navade se oblikujejo zgodaj v življenju. Otroci in mladi so pod vplivom družine, vrtcev, šol, vrstnikov, lokalnega okolja, digitalnih medijev in oglaševanja.
Posebej pomembno je omejevati izpostavljenost otrok trženju hrane in pijače z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja. Oglaševanje, embalaža, umeščanje izdelkov, sponzorstva in digitalni marketing lahko vplivajo na želje, prehranske navade in občutek, kaj je v vsakdanjem življenju “normalna” izbira.
Zato je pomembno, da vrtci, šole, zdravstveni zavodi, lokalne skupnosti in javne politike skupaj ustvarjajo okolja, ki otrokom in družinam olajšajo zdrave izbire.
V Sloveniji je v okviru JA PreventNCD prehrana povezana predvsem z javnim naročanjem živil in pilotnimi aktivnostmi za zdravo prehrano v vrtcih.
Zaradi velikega obsega javnih sredstev, namenjenih javnemu naročanju živil v EU, ima le ta pomemben potencial kot vzvod za izboljšanje prehranske ponudbe v javnih zavodih ter širše za spodbujanje zdravih in trajnostnih prehranskih sistemov. Z ustrezno oblikovanimi kriteriji lahko v postopke javnega naročanja živil poleg cene vključimo tudi vidike kakovosti, hranilne vrednosti, trajnosti, izvora, načina pridelav oz. predelave ipd.
V okviru Skupnega ukrepa PreventNCD poteka tudi pilot zdrave prehrane v vrtcih v Mežiški dolini. Aktivnosti so vključevale uvajanje dogovorjenega nabora jedi v jedilnike, izobraževanja za zaposlene in starše ter spremljanje sprejetosti jedi pri otrocih. Pomembno vlogo imajo vzgojitelji, saj se z otroki pogovorijo o sestavinah, pripravi, videzu, vonju in okusu ter jih spodbujajo k preizkušanju hrane, otroci pa lahko nove prehranske navade prenašajo tudi v domače okolje preko receptnih kartic.
To je dober primer, kako lahko preventiva deluje v vsakdanjem okolju: ne samo z nasveti posameznikom, ampak s spremembami v sistemu, ki vsak dan doseže otroke, družine in zaposlene.
Kaj lahko naredijo odločevalci in javni zavodi?
Prehranska politika lahko pomaga ustvarjati okolja, v katerih so zdrave izbire lažje, cenovno dostopnejše in bolj vidne. JA PreventNCD med pomembnimi ukrepi izpostavlja javno naročanje bolj zdrave hrane, prehranske standarde v šolah in drugih javnih zavodih, politike prehrane na delovnih mestih, omejevanje nezdravega oglaševanja otrokom, jasne označbe na sprednji strani embalaže, reformulacijo živil za manj soli, sladkorja in nezdravih maščob, davke na sladke pijače ter podporo dojenju in prehrani v zgodnjem življenjskem obdobju (JA PreventNCD Nutrition for policymakers).
V praksi lahko javni zavodi začnejo z vprašanji: kakšna hrana in pijača sta na voljo v naših prostorih, ali je voda prosto dostopna in vidna, kakšna so merila v pogodbah za javno naročanje živil in gostinskih storitev, ali so otroci zaščiteni pred nezdravim oglaševanjem, ali bolj zdrave izbire dosežejo tudi skupine, ki imajo manj možnosti.
Kaj lahko naredijo posamezniki?
Začnemo lahko z eno spremembo, ki se nam zdi izvedljiva. Obroku lahko dodamo zelenjavo ali sadje, pogosteje izberemo polnozrnata živila, stročnice in oreščke, pijemo več vode namesto sladkih pijač ter omejimo živila z veliko soli, sladkorja in nezdravih maščob. Spremembe ne rabijo biti popolne, naj bodo izvedljive, sprejemljive in ponovljive. Zdrave navade se lažje ohranijo, ko se prilegajo našemu vsakdanu in ko jih podpirajo tudi ljudje ter okolja okoli nas (JA PreventNCD Nutrition for general public).
Več na uradnih straneh komunikacijske kampanje JA PreventNCD:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
