Prehrana

Zdrava prehrana za uspešen šolski dan

Prehrana

Prehrana znatno vpliva na otrokovo rast in razvoj, počutje, zbranost in vsakodnevno delovanje. Za otroke in mladostnike je pomembno, da imajo čez dan na voljo dovolj raznolikih in hranilno bogatih živil ter dovolj tekočine. Zdrav šolski dan se začne že doma, nadaljuje s prehrano v vrtcu ali šoli in konča z obroki doma. Pri mladostnikih se z večjo samostojnostjo poveča tudi vpliv njihovih lastnih odločitev, vrstnikov in ponudbe hrane zunaj šole.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 01.09.2026
Objavljeno: 01.09.2026

V Sloveniji imajo vrtci in šole bistveno vlogo pri zagotavljanju ustrezne prehrane otrok in mladostnikov. Nove Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki se uporabljajo od šolskega leta 2024/2025, poudarjajo pestro, uravnoteženo in kakovostno prehrano, pitje vode, vključevanje lokalnih in sezonskih živil ter zmanjševanje količine zavržene hrane.

Kaj naj bo na krožniku?

Pri prehrani otrok in mladostnikov je pomembna pestrost in raznolikost živil. V vsakodnevno prehrano naj bodo vključena živila iz različnih skupin.

Najpogosteje izbirajmo:

  • zelenjavo in sadje,
  • polnovredna žita in žitne izdelke,
  • stročnice,
  • mleko in mlečne izdelke,
  • ribe, jajca, meso in druga beljakovinska živila,
  • oreške in semena, kadar so primerna glede na starost in morebitne alergije,
  • kakovostne vire maščob.

Ob obrokih naj bo na voljo voda. V vrtcih in šolah naj bo otrokom in mladostnikom ves čas omogočen dostop do pitne vode.

Pri otrocih in mladostnikih je pomemben tudi pozitiven odnos do hrane. Cilj ni popoln jedilnik vsak dan, temveč pester način prehranjevanja in čim več zdravih izbir v okviru običajnega vsakdana.


 

VRTEC

Prehrana v vrtcu: kako otroku pomagamo razvijati zdrave prehranske navade?

Predšolsko obdobje je pomembno za oblikovanje zdravih prehranskih navad in pozitivnega odnosa do hrane. Otrok se v tem času srečuje z različnimi okusi, živili in načini prehranjevanja. Pri tem imajo pomembno vlogo tako družina kot vrtec.

Vrtec je tudi prostor za spoznavanje hrane

Vrtec otrokom zagotavlja varno, raznovrstno in uravnoteženo prehrano, prilagojeno njihovim potrebam. Otroci imajo priložnost spoznavati različna živila in okuse ter razvijati kulturo prehranjevanja. Smernice spodbujajo tudi vključevanje lokalnih in sezonskih živil.

Kaj lahko naredijo starši?

Starši imajo pri oblikovanju prehranskih navad in pozitivnega odnosa do hrane pomembno vlogo.

Otroku:

  • ponudimo raznovrstno hrano,
  • omogočimo redne obroke,
  • redno ponudimo zelenjavo in sadje,
  • za žejo ponudimo predvsem vodo,
  • ne uporabljamo hrane kot nagrade ali kazni,
  • omogočimo, da sodeluje pri pripravi hrane,
  • smo zgled pri prehranjevanju.

Otrok ne potrebuje posebnega otroškega jedilnika. Potrebuje pestro prehrano, prilagojeno svoji starosti in potrebam.

Pomembno je tudi, da otrok pri obroku ne doživlja pritiska. Pri spoznavanju novih živil je potrebna potrpežljivost. Sprejemanje novih živil je proces, zato otroku omogočimo, da jih spoznava postopoma in večkrat.


 

OSNOVNA IN SREDNJA ŠOLA

Šolska prehrana: kaj otrok potrebuje za zdrav šolski dan?

Šolska prehrana je pomemben del prehrane otrok in mladostnikov. V Sloveniji imajo vrtci in šole organizirano prehrano, ki temelji na strokovnih smernicah.

Nove smernice so začele veljati s šolskim letom 2024/2025. Poleg prehranske ustreznosti poudarjajo tudi pestrost, trajnostne vidike, lokalna in sezonska živila ter zmanjševanje količine zavržene hrane.

Šolska malica ni le malica

Organizirana prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih pomembno prispeva k prehranski oskrbi otrok. NIJZ pri strokovnem spremljanju šolske prehrane ugotavlja, da lahko prehrana v vrtcu pokrije tudi do 70 odstotkov dnevnih potreb otrok, osnovnošolska prehrana pa več kot 50 odstotkov dnevnih potreb.

Zato je pomembno, da otroci in mladostniki šolske obroke sprejmejo kot del svojega vsakodnevnega prehranjevanja.

Kaj je pomembno?

Šolski obroki naj bodo:

  • pestri,
  • uravnoteženi,
  • sestavljeni iz različnih skupin živil,
  • pripravljeni iz kakovostnih živil,
  • čim bolj prilagojeni starostni skupini,
  • ob njih naj bo otrokom in mladostnikom na voljo pitna voda.

Pri srednješolcih je pomembno tudi prilagajanje časa obrokov šolskemu urniku. Smernice predvidevajo možnost organizacije zajtrka, malice, kosila in popoldanske malice glede na čas pouka in druge dejavnosti.

Hrana je tudi del vzgoje

Šola otroka ne uči o prehrani le pri pouku. Odnos do hrane oblikujejo tudi šolska jedilnica, način prehranjevanja, odnos do hrane, možnosti izbire in ravnanje z ostanki hrane.

Nove smernice zato prehrano povezujejo tudi z vzgojo zdravih prehranskih navad, kulturo prehranjevanja in zmanjševanjem količine zavržene hrane.


 

STARŠI

Kaj naj otrok je pred šolo, med poukom in po njem?

Starši pogosto iščejo odgovor na vprašanje, kaj naj otrok poje pred šolo in kaj naj ima za malico. Pri tem je pomembneje od posameznega »idealnega« obroka, da ima otrok urejen ritem prehranjevanja in pestro prehrano.

Pred šolo

Če otrok zajtrkuje doma, naj bo zajtrk pester in sestavljen iz več skupin živil.

Primeri:

  • ovseni kosmiči, navaden jogurt in sadje,
  • polnozrnat kruh, skuta ali sir in zelenjava,
  • polnozrnat kruh z jajcem in zelenjava,
  • navadni jogurt, sadje in ovseni kosmiči.

Ob zajtrku ponudimo vodo ali nesladkan napitek.

Med poukom

Organizirana šolska malica je pomemben del otrokove dnevne prehrane.

Starši naj preverijo, kakšna prehrana je organizirana v šoli, in otroka spodbujajo, da jo uživa.

Če otrok potrebuje še dodatno malico, naj bo ta preprosta:

  • sadje,
  • navadni jogurt,
  • pest oreškov, če so glede na starost in zdravstveno stanje primerni,
  • polnozrnat kruh z ustreznim namazom.

Po šoli

Po pouku je čas za kosilo ali drug polnovreden obrok. Če ima otrok športno vadbo, je pomembno, da čas obroka, njegovo sestavo in količino ter vnos tekočine prilagodimo vrsti, trajanju in intenzivnosti telesne dejavnosti.

Pri vsakodnevnem prehranjevanju naj bo voda prva izbira za žejo. Energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike. To vsebino smo že obravnavali v posebnem sklopu letošnje kampanje.

Ne pozabimo na skupne obroke

Skupni obrok je priložnost za pogovor in druženje. Podatki HBSC 2022 kažejo, da ima vsak dan skupen obrok z družino nekaj več kot tretjina mladostnikov, pri starejših mladostnikih pa ta delež upada.

Če urnik dopušča, je zato smiselno ohraniti vsaj nekaj skupnih družinskih obrokov.


 

Zajtrk pred šolo: ga otrok potrebuje?

Zajtrk je pomemben del zdravega prehranjevanja, vendar se prehranske potrebe med otroki razlikujejo. Pri otrocih in mladostnikih je pomemben predvsem urejen ritem prehranjevanja in zadosten vnos hranil.

Podatki HBSC 2022 kažejo, da med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje približno tretjina mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Pri tem delež rednega zajtrkovanja s starostjo upada. Pri interpretaciji je pomembno upoštevati tudi dobro dostopnost dopoldanske šolske malice.

Če otrok zjutraj zajtrkuje, naj bo obrok pester.

Če zjutraj nima apetita, ga ni treba siliti s hrano. Pomembno je, da ima v nadaljevanju dopoldneva možnost ustreznega obroka.

Za otroke in mladostnike je pomembno, da ne opuščajo obrokov zaradi pomanjkanja časa ali želje po nadzoru telesne mase.

Pri tem bi bilo smiselno dodati tudi povezavo na šolsko prehrano, saj organizirana dopoldanska malica predstavlja pomemben del prehrane šolarjev.

Za dobro javno zdravje
Prehrana

Zdrava prehrana za uspešen šolski dan

Podrobno
Telesna dejavnost

Prenovljena vAdBeCeDa: vadite po svoji meri

Podrobno
Cepljenje

Priporočila za cepljenje proti mpox (opičje koze)  

Podrobno

Išči