Novo šolsko leto, nova priložnost za bolj zdrave prehranske navade otrok

Z začetkom novega šolskega leta se v vrtce in šole vračajo tudi vsakodnevni obroki, ki za številne otroke predstavljajo pomemben del prehrane, za starše pa razbremenitev. Organizirana prehrana ni le zagotavljanje obrokov za več sto tisoč otrok in mladostnikov po Sloveniji v času njihovega bivanja v vrtcu ali šoli, temveč je tudi pomemben del okolja, v katerem otroci oblikujejo prehranske navade, ki vplivajo na njihovo počutje in dolgoročno zdravje.

Šolska prehrana je del vzgoje, ne le priprava obrokov

Otroci v vrtcu ali šoli preživijo velik del dneva, zato tam ne pridobivajo le znanja, temveč tudi vsakodnevne življenjske navade. Prehrana je ena izmed njih.

Prenovljene smernice temeljijo na sodobnih znanstvenih dokazih, pripravili pa so jih strokovnjaki različnih področij prehrane, javnega zdravja, medicine, vzgoje in izobraževanja. Njihov cilj je ustvarjanje prehranskega okolja, ki otrokom pomaga razvijati zdrave prehranske vzorce na način, ki je izvedljiv tudi v vsakodnevni praksi vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Smernice sledijo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki spodbujajo prehranski vzorec z več živili rastlinskega izvora in zmernim vključevanjem živil živalskega izvora. To pomeni več poudarka na zelenjavi, stročnicah, polnovrednih žitih ter drugih manj predelanih živilih, več vključevanja lokalnih in sezonskih živil, manj sladkih pijač, sladkih izdelkov in visoko predelanih živil ter postopno zmanjševanje vnosa soli in dodanega sladkorja. Posebna pozornost je namenjena tudi zmanjševanju količine zavržene hrane in spodbujanju trajnostnih prehranskih praks.

Prve ugotovitve spremljanja izvajanja smernic kažejo spodbudne rezultate

NIJZ je med novembrom 2024 in marcem 2026 izvedel prvo strokovno spremljanje izvajanja prenovljenih smernic v 128 vzgojno-izobraževalnih zavodih po Sloveniji.

Rezultati kažejo, da večina zavodov uspešno uresničuje priporočila novih smernic, pri čemer nekoliko slabše rezultate kažejo srednje šole. Boljše rezultate so dosegali zavodi, ki so spremembe uvajali postopno ter so priporočilom NIJZ v večji meri sledili že pred uradnim sprejetjem prenovljenih smernic. V ponudbi obrokov je opaziti visoko skladnost s smernicami glede vključevanja zelenjave, rib in nesladkanih napitkov, številni zavodi pa z ustreznim načrtovanjem tudi zmanjšujejo uporabo soli in dodanega sladkorja.

Zavodi obenem namenjajo vse  več pozornosti trajnostnemu vidiku prehrane. To vključuje premišljeno načrtovanje jedilnikov, večjo uporabo sezonskih in lokalno pridelanih/predelanih živil ter pogostejše vključevanje rastlinskih beljakovin, predvsem stročnic, ob zmernem zmanjševanju deleža (zlasti predelanega) mesa v skladu s strokovnimi priporočili. Pomemben poudarek je tudi na sistematičnem zmanjševanju količin zavržene hrane. Raziskovalni podatki razkrivajo, da otroci nove, bolj zdrave jedi bistveno bolje sprejemajo, kadar jih zavodi uvajajo postopoma, jih pripravijo kulinarično privlačno ter v kombinaciji z že poznanimi in dobro sprejetimi  jedmi.

Postopno uvajanje takih sprememb torej ne pomeni odpovedovanja kakovosti ali okusu, temveč bolj uravnotežene prehranske izbire, ki so otrokom sprejemljive in hkrati tudi koristne za njihovo zdravje ter okolje.

Izvajanje smernic zahteva veliko strokovnega dela

Rezultati spremljanja hkrati kažejo, da organizacija kakovostne šolske prehrane zahteva veliko strokovnega znanja, rednega usposabljanja ter vsakodnevnega usklajevanja. Kljub temu  rezultati ankete kažejo, da kar 84 % šol nove smernice ocenjuje kot uporabne ali zelo uporabne, kar dokazuje njihovo  praktično vrednost.

Zavodi se sicer pogosto srečujejo s kadrovskimi, prostorskimi in finančnimi omejitvami, zahtevami javnega naročanja ter omejeno dostopnostjo nekaterih lokalnih in kakovostnih živil. Vendar si večina organizatorjev prehrane in kuhinjskega osebja prizadeva otrokom zagotavljati prehrano, ki sledi strokovnim priporočilom in hkrati ostaja praktično izvedljiva.

Na NIJZ ocenjujemo, da je to rezultat dolgoletnega razvoja sistema organizirane šolske prehrane, ki je zakonodajno podprt ter temelji na strokovnem kadru in smernicah, v praksi  pa je pogosto odvisen od predanosti zaposlenih v kuhinji. Država si prizadeva izboljševati šolsko prehrano tudi skozi strateške dokumente, kot je nacionalna strategija »Dober tek, Slovenija«, ki jo koordinira Ministrstvo za zdravje. Slednja se je izkazala kot odličen povezovalni mehanizem sodelovanja zdravstvenega, šolskega in kmetijskega resorja ter drugih pomembnih institucij in deležnikov v skupnem prizadevanju za bolj kakovostno prehrano vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Največji vpliv imajo vsakodnevne navade – doma in v šoli

Šola lahko otroku ponudi spodbudno prehransko okolje, a dolgoročne prehranske navade  nastajajo predvsem skozi vsakodnevne izkušnje doma.

Zato staršev ne nagovarjamo kot naslovnike priporočil, temveč kot partnerje pri ustvarjanju prehranskega okolja, ki otroku omogoča zdravo odraščanje.

Ni potrebno, da je prehrana doma popolna. Veliko pomenijo že majhne, postopne spremembe, ki jih lahko družina uvede v vsakdan. Starši lahko šolo podprete že z nekaj preprostimi koraki:

• vodo doma ponudite kot prvo izbiro za žejo,
• zelenjava naj postane del vsakodnevnih obrokov,
• stročnice, polnovredna žita in druge rastlinske jedi vključimo postopno, ob že znane in dobro sprejete jedi (npr. mesna omaka z rjavo lečo in testeninami),
• sladkarije in sadne pijače naj ostanejo predvsem občasna izbira ob različnih praznovanjih,
• nove jedi ponudite večkrat, otrok naj jih poskusi v svojem tempu, vsak poskus nove jedi pohvalite,
• obroke skušajte čim pogosteje zaužiti skupaj v družinskem krogu in brez zaslonov,
• otrok naj pomaga pri nakupu in pripravi hrane ter serviranju obrokov,
• skupaj iščite načine, kako zmanjšati količino zavržene hrane in se o tem pogovorite.

Če otrok kakšne jedi v šoli ne mara, ga spodbujajte, da jo občasno ponovno poskusi. Okusi se z odraščanjem namreč spreminjajo. Otroci pa se največ naučijo tudi z opazovanjem odraslih, zato je pozitiven zgled doma še posebej pomemben.

Nova zloženka za starše

Ob začetku šolskega leta NIJZ predstavlja novo zloženko za starše, v kateri na preprost način pojasnjujemo najpogostejša vprašanja o organizirani šolski prehrani, predstavljamo ključna izhodišča prehranskih smernic ter ponujamo praktične nasvete, kako lahko tudi doma podpiramo razvoj zdravih prehranskih navad otrok.

Verjamemo, da lahko z usklajenim delovanjem družine, vrtca in šole pomembno prispevamo k ustvarjanju podpornega prehranskega okolja, v katerem otroci razvijajo zdrave prehranske navade in pridobivajo znanje in izkušnje, ki jih bodo lahko uporabljali tudi pozneje v življenju. Pri tem ni ključno, da so prehranske izbire v vsakem trenutku idealne, temveč, da otroci skozi vsakodnevne izkušnje postopoma usvajajo uravnotežene in trajnostne prehranske vzorce.

S povezovanjem strokovnih priporočil, izkušenj iz prakse in sodelovanja vseh, ki so vključeni v prehrano otrok, lahko dolgoročno krepimo prehransko okolje, ki podpira zdrav razvoj otrok in mladostnikov ter prispeva k zmanjševanju tveganj za kronične nenalezljive bolezni v kasnejšem življenjskem obdobju.