PACK

Opis projekta

Znanstveno komuniciranje vključuje komuniciranje znanstvenikov in znanstvenih ustanov kot tudi komuniciranje o znanosti na različnih komunikacijskih kanalih – v medijih, na družbenih omrežjih, sporočilnih aplikacijah, srečanjih, konferencah itd. Pri tem z znanstvenim komuniciranjem naslavljamo različna občinstva – od strokovno-znanstvenih do splošne javnosti, kateri je znanost bolj dostopna kot kadarkoli prej.

V zadnjih 20 letih je znanost doživela korenite spremembe in se soočila s številnimi izzivi, kot so npr. intenzivno komuniciranje prek družbenih medijev; vzpon umetne inteligence, ki se vse bolj uporablja tudi na znanstvenem polju in odpira številna etična vprašanja; pandemijo covida-19, ki je poglobila vprašanja javnosti o vlogi znanosti v družbi ter dodatno prispevala k eroziji zaupanja v znanost nasploh. Eden ključnih delov zaupanja javnosti v znanost, kot temeljne podstati družbe, je komuniciranje. Učinkovito komuniciranje znanosti (lahko) pripomore k ponovnemu vzpostavljanju in zviševanju zaupanja, ki ga posamezni (pod)sistemi in področja nujno potrebujejo, da lahko sploh delujejo in opravljajo svoje funkcije. Eno izmed teh področij je tudi javno zdravje, ki nujno potrebuje zaupanje v svoje programe in ukrepe (kot je npr. cepljenje) – namreč, večja kot je stopnja zaupanja, večja je pripravljenost javnosti za sodelovanje (to pomeni večjo stopnjo precepljenosti, večjo stopnjo sodelovanja v preventivnih in presejalnih programih ipd.). Zato je komuniciranje znanosti danes pomembneje kot kadarkoli prej, saj lahko pomaga vzpostavljati, ohranjati ali krepiti zaupanje v znanost, njene ugotovitve in njene predstavnike – torej znanstvenike. Velja pa tudi obratno – (slabo) komuniciranje (lahko) vpliva na izgubo zaupanja javnosti v znanost. 1 2 3

H komuniciranju znanosti je treba pristopiti raziskovalno in načrtno. Še posebej v času, ko se veliko komuniciranja odvija na digitalnih kanalih, zlasti na družbenih omrežjih. Da so družbena omrežja vedno večji vir znanstvenih informacij v večini držav, je potrdila nedavna raziskava Mede in drugih (2025), čeprav so že raziskave pred desetimi leti nakazale smer, v katero se bo razvilo tudi znanstveno komuniciranje. Raziskava Collinsa in sodelavcev iz leta 2016 je  pokazala, da so v raziskavo vključeni znanstveniki (N=587) za znanstveno komuniciranje največ uporabljali Facebook, Twitter in LinkedIn.

Pri znanstvenem komuniciranju lahko uporabljamo več  pristopov in načinov, pri tem lahko izhajamo iz  štirih modelov znanstvenega komuniciranja: deficitni, kontekstualni, laično strokovni in model vključevanja javnosti. Na področju znanstvenega komuniciranja (kot tudi zdravstvenega komuniciranja) je bil desetletja prevladujoč model informacijskega deficita (ang. The knowledge deficit model), ki predvideva, da je skepticizem javnosti do znanosti v pomanjkanju informacij in znanja. Za rešitev predlaga enosmerno podajanje informacij s strani strokovnjakov širši pasivni javnosti. Danes, v dobi digitalnih orodij, pa se komuniciranje gradi na interaktivnosti in dialogu z vključevanjem javnosti, kar predvideva model vključevanja javnosti. Dvosmerno komunikacijo pa omogočajo prav družbena omrežja, prek katerih lahko strokovnjaki komunicirajo z javnostmi. Znanost je tako s pomočjo družbenih omrežij in spleta prešla skozi transformacijo od bolj zaprtega komuniciranja in dostopnosti v ozkem krogu do dvosmerne komunikacije in vključevanja javnosti v razprave.

Diseminacija znanstvenih raziskav in dognanj poteka tudi prek znanstvenih revij. Strokovnjaki in znanstveniki svoja raziskovanja objavljajo v znanstvenih revijah, ki imajo lahko visoke dosege in pomemben vpliv pri širjenju novih znanstvenih spoznanj ter samega vpliva znanosti pri strokovni kot tudi širši javnosti. Hkrati pa spodbujajo strokovnjake k raziskovanju. Danes znanstvene revije komunicirajo predvsem v digitalnem okolju, kjer prilagajajo komuniciranje različnim ciljnim javnostim. S komuniciranjem širijo tako prepoznavnost revije in znanosti oziroma zadnjih dognanj kot tudi znanstveni vpliv. Nekatere znanstvene revije komunicirajo tudi prek družbenih omrežjih, čeprav je sicer prisotnost še vedno majhna in njihovi komunikacijski pristopi različni. Nekatere znanstvene revije imajo svoje profile na družbenih omrežjih, medtem ko druge komunicirajo prek profilov svojih založnikov. Zelo različni so tudi dosegi, ki jih pri svojem komuniciranju dosegajo. Znanstvene revije z visokim faktorjem vpliva imajo tudi večji doseg na družbenih omrežjih.8

Z vzponom družbenih omrežij prihajajo izzivi komuniciranja znanstvenih revij. Zato je pomembno proučevati, kako v tem prostoru ključne znanstvene revije s področja zdravstva/javnega zdravja komunicirajo z javnostmi. Še posebej se kot vedno bolj pomembno družbeno omrežje za tovrstno komuniciranje uveljavlja LinkedIn, ki v luči temeljnih modelov znanstvenega komuniciranja, ostaja precej neraziskano družbeno omrežje.

V Sloveniji temeljno znanstveno revijo na področju javnega zdravja predstavlja revija Zdravstveno varstvo (angleški naslov Slovenian Journal of Public Health). Gre za mednarodno, recenzirano, prosto dostopno revijo, ki jo izdaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Revija izhaja že od leta 1962, temeljito prenovo pa je doživela v letu 2003, ko je z uvedbo recenzentskega postopka zaživela kot znanstvena revija. Letno izidejo štiri redne številke z okoli 30 članki. Od leta 2010 revija izhaja tudi v elektronski izdaji pri založbi Paradigm (prej De Gruyter, Sciendo). Revija je indeksirana v številnih mednarodnih podatkovnih zbirkah, tudi v PubMed-u in v obeh citatnih indeksih Web of Science in Scopus. Od leta 2011 ima revija faktor vpliva in ta od 2018 že presega 1, od 2021 1,5 in od 2024 presega 2 (2,5). Od 2023 je revija v skupini revij o javnem zdravju v Q3 in od 2024 v Q2.

Revija pokriva širok spekter tem s področja javnega zdravja in spodbuja objavo rezultatov interdisciplinarnih raziskav na tem področju, s poudarkom na Sloveniji ter srednji in jugovzhodni Evropi. Objavlja predvsem izvirne in sistematične pregledne znanstvene članke, v manjši meri pa tudi metodološke članke in gostujoče uvodnike. Članki so objavljeni v angleščini, izvlečki pa tudi v slovenščini.

Revija je ob koncu leta 2024 doživela zamenjavo odgovornega urednika in uredniškega odbora, v letu 2025 pa se je začela priprava nove strategije komuniciranja z namenom spodbujanja strokovnjakov k oddaji prispevkov, širjenja prepoznavnosti med strokovno in širšo javnostjo ter tudi komuniciranja znanosti na način, ki bo področje približala javnosti in jo informirala. Za tovrstno uspešno komuniciranje je treba raziskati, kakšni so že obstoječi uspešni načini komuniciranja znanosti na družbenih omrežjih, še posebej LinkedInu. Prepoznane dobre prakse oziroma modele komuniciranja bi nato aplicirali na digitalno komuniciranje revije Zdravstveno varstvo.

Namen projekta

Namen raziskave je proučiti, katere temeljne komunikacijske modele uporabljajo znanstvene revije s področja javnega zdravja s faktorjem vpliva pri komuniciranju na LinkedIn profilih ter na kakšen način in do katere mere prilagajajo svoje komuniciranje temu kanalu z vidika teoretičnih modelov in zakonitosti komuniciranja na LinkedInu.

Cilji projekta

Raziskovalni cilji: Proučiti, na kakšen način in kako uspešno znanstvene revije s področja javnega zdravja s faktorjem vpliva komunicirajo na družbenem omrežju LinkedIn.

Razvojni cilji: Pridobiti vpogled v uspešne modele znanstvenega komuniciranja na omrežju, ki bi služili za ključno izhodišče strategije komuniciranja revije Zdravstveno varstvo. Na ta način bi lahko, poleg spodbujanja znanstvenega razvoja, posredno povečali tudi zaupanje javnosti v znanost. Proučevanje pa bi nadalje tudi omogočilo izhodišča za prenovo obstoječe celostne grafične podobe revije Zdravstveno varstvo, kar bi dodatno vodilo v širitev njene prepoznavnosti.

Faze projekta in njihova realizacija

M1–M2: Pregled literature znanstvenega komuniciranja

M3: Priprava metodološkega okvira za pregled komuniciranja revij na LinkedInu

M4–M5: Pregled komuniciranja znanstvenih revij na LinkedIn

M6–M7: Analiza rezultatov

M7–M10: Priprava znanstvenega članka

M10–M12: Raziskovalno poročilo in predlog za LinkedIn profil revije Zdravstveno varstvo in prenovo celostne grafične podobe revije

Dodana vrednost

V Sloveniji temeljno znanstveno revijo na področju javnega zdravja predstavlja revija Zdravstveno varstvo. Analiza raziskovanja komuniciranja znanstvenih revij na družbenih omrežjih, še posebej LinkedInu, je kljub vedno večjemu pomenu družbenega omrežja med strokovno javnostjo do sedaj neraziskano področje. Na ta način bomo lahko uspešno komunicirali temeljno znanstveno revijo v Sloveniji na družbenem omrežju LinkedIn strokovni javnosti.

Pričakovani rezultati in gradiva

Ugotovitve raziskave bodo omogočile pomemben vpogled komuniciranja znanstvenih revij s področja javnega zdravja s faktorjem vpliva na družbenem omrežju LinkedIn in s primernim tozadevnim znanjem omogočile vzpostavitev LinkedIn profila ter smernic za uspešno komuniciranje temeljne znanstvene revije na področju javnega zdravja v Sloveniji. Na ta način bo zapolnjena vrzel v komuniciranju revije Zdravstveno varstvo s strokovno javnostjo prek izbora ustreznega družbenega omrežja – LinkedIna.

Med ključne izdelke spadajo raziskovalno in končno poročilo, znanstveni članek in usmeritve komuniciranja. Vzpostavljen bo tudi LinkedIn profil revije Zdravstveno varstvo in pripravljen predlog prenove celostne grafične podobe revije.

Trajanje projekta: 1. 1. 2026 – 31. 12. 2026

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Projekt je sofinanciran iz sredstev internega razpisa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za razvojno-raziskovalne projekte v letu 2026.