LOGOUT & RESTART

LOGOUT & RESTART

Raziskava razvoja in validacije vprašalnika za zgodnje odkrivanje tveganja za razvoj digitalne zasvojenosti pri triletnikih  

Ne spreglejte
Najnovejše
Špela Selak

Digitalne tehnologije so danes pomemben del vsakdanjega življenja otrok in družin. Otroci se z zasloni srečujejo vse prej, zato postaja razumevanje vplivov digitalnega okolja na njihov razvoj vse pomembnejše.

Projekt Logout & Restart združuje strokovno delo z uporabniki, preventivne aktivnosti in raziskovalni pristop. Poseben poudarek je namenjen razvoju in validaciji vprašalnika za zgodnje odkrivanje tveganja za razvoj digitalne zasvojenosti pri majhnih otrocih. Takšni pripomočki so pomembni, saj omogočajo, da morebitna tveganja prepoznamo dovolj zgodaj in lahko pravočasno razvijamo ustrezne preventivne in podporne pristope.

S projektom želimo prispevati k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odnosov otrok do digitalnih tehnologij, ter krepiti strokovne pristope, ki podpirajo zdravo in uravnoteženo rabo digitalnih medijev v družinah.

doc. dr. Špela Selak, vodja raziskovalnih aktivnosti na NIJZ

Povezava do spletne strani: Center Logout

Opis projekta

Projekt LOGOUT & RESTART je program varne, zdrave in uravnotežene uporabe digitalnih tehnologij ter preprečevanja digitalnih zasvojenosti.

Program združuje psihološko svetovanje posameznikom in družinam, preventivne aktivnosti in kampanje, strokovna usposabljanja ter razvoj strokovnih in raziskovalnih pristopov na področju digitalnih zasvojenosti. Namenjen je otrokom, mladostnikom, mlajšim odraslim, staršem ter strokovnim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z izzivi prekomerne ali problematične rabe digitalnih tehnologij.

Projekt vodi Zavod Nora – Center Logout, izvaja pa se v sodelovanju z organizacijami s področja psihološke podpore, javnega zdravja in preventive. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v projektu sodeluje predvsem pri raziskovalnem delu, ki je usmerjen v razvoj in validacijo presejalnega pripomočka za starše triletnikov. Cilj raziskave je razviti na dokazih utemeljen pripomoček, ki bi omogočal zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za razvoj digitalne zasvojenosti pri triletnikih ter prispevalo k razvoju učinkovitejših preventivnih pristopov na tem področju.

Raziskava poteka v sodelovanju s centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) in dispanzerji za mentalno zdravje (DMZ).

Ozadje raziskave

Digitalne tehnologije so postale sestavni del vsakdanjega življenja otrok in družin. Otroci se z zasloni pogosto srečujejo že v prvih letih življenja, pri čemer se uporaba digitalnih naprav in izpostavljenost digitalnim vsebinam z leti dodatno povečujeta. Raziskave kažejo, da pomemben del časa pred zasloni predstavljajo predvsem video vsebine in pasivna raba medijev.

V zadnjih letih strokovna in znanstvena javnost vse pogosteje opozarja na možne negativne posledice prekomerne rabe digitalnih tehnologij v zgodnjem otroštvu. Med njimi so vplivi na razvoj pozornosti, samoregulacije, spanja, socialnih odnosov, čustvenega razvoja in drugih razvojnih področij. Posebej pomembno vprašanje predstavlja razvoj vzorcev uporabe digitalnih tehnologij v zgodnjem otroštvu, saj se prav v tem obdobju oblikujejo številne vedenjske navade in načini samoregulacije.

Kljub naraščajočemu zanimanju za področje digitalnih zasvojenosti trenutno primanjkuje standardiziranih presejalnih pripomočkov, namenjenih zgodnjemu prepoznavanju tveganja pri najmlajših otrocih. Večina obstoječih raziskav in vprašalnikov je usmerjena v mladostnike ali odrasle, medtem ko je področje zgodnjega otroštva bistveno slabše raziskano.

Raziskava zato naslavlja pomembno vrzel na področju javnega zdravja, saj želi razviti strokovno in znanstveno utemeljen pripomoček za zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja za razvoj digitalne zasvojenosti pri triletnikih.

Namen raziskave

Raziskava želi prispevati k boljšemu razumevanju dejavnikov tveganja, povezanih s problematično rabo digitalnih tehnologij v zgodnjem otroštvu, ter podpreti razvoj preventivnih pristopov in zgodnjega ukrepanja na tem področju.

Dolgoročni namen raziskave je oblikovanje pripomočka, ki bi ga bilo mogoče uporabljati pri populacijskem presejanju ter bi lahko predstavljal strokovno podlago za nadaljnji razvoj preventivnih aktivnosti ter vključevanje zgodnjega prepoznavanja tveganj v sistem zdravstvenega varstva.

Cilji raziskave

Glavni cilji so:

  • razviti vprašalnik za zgodnje odkrivanje tveganja za razvoj digitalne zasvojenosti pri triletnikih,
  • preveriti psihometrične lastnosti razvitega vprašalnika, vključno z njegovo zanesljivostjo in veljavnostjo,
  • preučiti povezave med uporabo digitalnih tehnologij, družinskim okoljem ter dejavniki tveganja za razvoj problematične rabe digitalnih tehnologij,
  • prispevati k boljšemu razumevanju vpliva zgodnje izpostavljenosti digitalnim napravam na otrokovo funkcioniranje in razvoj,
  • razviti strokovno podlago za zgodnje prepoznavanje tveganj in razvoj preventivnih aktivnosti na področju digitalnih zasvojenosti,
  • pripraviti priporočila in strokovna gradiva za uporabo presejalnega pripomočka v strokovni praksi.

Faze raziskave in njihova realizacija

  1. Razvoj presejalnega vprašalnika

Prva faza raziskave obsega pripravo preliminarne različice vprašalnika za starše triletnikov. Razvoj vprašalnika temelji na pregledu znanstvene literature, obstoječih raziskovalnih instrumentov ter strokovnih izhodišč s področja digitalnih zasvojenosti, razvojne psihologije in zgodnjega otroškega razvoja. Pri oblikovanju vprašalnika je predvideno sodelovanje predstavnikov ključnih strokovnih področij, ki s svojimi strokovnimi predlogi prispevajo k vsebinski ustreznosti vprašalnika.

Vprašalnik vključuje vsebine, povezane z otrokovo uporabo digitalnih naprav, navadami uporabe zaslonov, značilnostmi družinskega okolja ter drugimi dejavniki, ki bi lahko bili povezani s tveganjem za razvoj problematične rabe digitalnih tehnologij.

  1. Pilotno preverjanje

Pred začetkom glavnega zbiranja podatkov je predvidena izvedba pilotnega preverjanja vprašalnika in raziskovalnega postopka. Namen te faze je preveriti razumljivost vprašanj, ustreznost vsebine ter uporabnost vprašalnika pri starših predšolskih otrok ter izvedljivost raziskovalnega protokola v kliničnem okolju

Preliminarno različico vprašalnika bo izpolnila manjša skupina staršev z namenom podajanja povratne informacije o razumljivosti vprašanj, jasnosti navodil in dolžini vprašalnika. Na podlagi povratnih informacij se vprašalnik po potrebi dodatno prilagodi in dopolni.

Hkrati bo izvedeno tudi pilotno preverjanje postopka zbiranja podatkov v sodelovanju z izvajalci raziskave v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM). Pred začetkom glavnega zbiranja podatkov bodo po potrebi prilagojene organizacija zbiranja podatkov in posamezne značilnosti raziskovalnega protokola.

  1. Zbiranje podatkov

Raziskava obsega tri faze zbiranja podatkov: preliminarno, normativno in retestno študijo. V raziskavo bodo vključeni starši triletnikov, ki bodo sodelovali v okviru sistematičnih pregledov otrok. Ti vključujejo tudi psihološki pregled in potekajo v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) ter dispanzerjih za mentalno zdravje (DMZ).

V okviru normativne študije bo manjši del vzorca izpolnil dodatni vprašalnik, ki bo služil kot kriterijska mera za preverjanje veljavnosti razvitega vprašalnika.

Za namen retestne študije bo manjši del vzorca vprašalnik ponovno izpolnil po določenem časovnem obdobju. Tako bo mogoče oceniti časovno stabilnost vprašalnika (test-retest zanesljivost).

  1. Analiza podatkov in validacija vprašalnika

Po zaključku zbiranja podatkov bodo analizirane psihometrične lastnosti razvitega vprašalnika. Preverjene bodo njegova zanesljivost, različni vidiki veljavnosti ter ustreznost za uporabo pri populacijskem presejanju.

Analize bodo omogočile opredelitev ključnih dejavnikov tveganja za razvoj problematične rabe digitalnih tehnologij ter oceno uporabnosti vprašalnika za zgodnje prepoznavanje tveganja za razvoj digitalne zasvojenosti pri triletnikih.

  1. Priprava strokovnih podlag in gradiv

V zaključni fazi raziskave bo pripravljen priročnik za uporabo presejalnega pripomočka ter strokovna priporočila za njegovo uporabo v praksi.

Ugotovitve raziskave bodo predstavljale pomembno strokovno podlago za nadaljnji razvoj preventivnih aktivnosti in strokovnih pristopov na področju digitalnih zasvojenosti pri otrocih.

Dodana vrednost

Raziskava predstavlja pomemben prispevek k razvoju znanstveno utemeljenih pristopov za zgodnje prepoznavanje tveganj za razvoj digitalnih zasvojenosti pri otrocih.

Posebna dodana vrednost raziskave je razvoj standardiziranega presejalnega pripomočka za najmlajše otroke, saj na tem področju trenutno primanjkuje ustreznih strokovnih orodij. Raziskava povezuje področja javnega zdravja, razvojne psihologije, preventive in duševnega zdravja otrok ter prispeva k razvoju celostnih pristopov za zgodnje ukrepanje.

Razviti pripomoček bi lahko v prihodnje podpiral preventivno delo strokovnjakov, zgodnje prepoznavanje tveganj ter razvoj programov za podporo otrokom in družinam.

Pričakovani rezultati in gradiva

Med ključnimi rezultati raziskave so:

  • razvoj in validacija vprašalnika za zgodnje odkrivanje tveganja za digitalno zasvojenost pri triletnikih,
  • priprava priročnika za uporabo presejalnega pripomočka,
  • izboljšano razumevanje dejavnikov tveganja za razvoj digitalnih zasvojenosti v zgodnjem otroštvu,
  • identifikacija dejavnikov, povezanih s problematično rabo digitalnih tehnologij pri majhnih otrocih,
  • strokovni in znanstveni prispevki na področju digitalnih zasvojenosti in zgodnje preventive,
  • strokovne podlage za razvoj preventivnih aktivnosti in zgodnjega ukrepanja na področju digitalnih zasvojenosti.

Trajanje projekta: 18. 11. 2025 – 17. 11. 2028

Nosilna organizacija: Zavod Nora, Center pomoči pri prekomerni rabi interneta – Logout

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Financiranje: Ministrstvo za zdravje

Izjava o omejitvi odgovornosti: Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Vsebina projekta predstavlja stališča avtorjev in ne odraža nujno stališč Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

 

Za dobro javno zdravje
Moje okolje

NIJZ priporoča prilagoditev športnih aktivnosti na prostem zaradi vročinskega vala

Podrobno
Reproduktivno zdravje

Svetovni teden dojenja 2026 – Dojenje kot trajnostna popotnica v življenje: okrepiti, kar deluje

Podrobno
Mediji

Napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh

Podrobno

Išči