HPyloriLAB
Mnenja in možnosti glede umestitve testiranja v okviru organiziranega presejanja na Helicobacter pylori
Mnenja in možnosti glede umestitve testiranja v okviru organiziranega presejanja na Helicobacter pylori
V projektih Eurohelican in Togas zbrane rezultate o izvedljivi in učinkoviti uvedbi organiziranega presejanja in zdravljenja Helicobacter pylori okužbe za preprečevanje raka želodca v Sloveniji bomo dopolnili z analizo možnosti in specifičnih okoliščin za izvajanja laboratorijskega testiranja na Helicobacter pylori okužbo v Sloveniji, pri čemer je zagotavljanje ustrezne kakovosti testiranja ena od ključnih zahtev.

Aktualen Evropski načrt za boj proti raku (angl. Europe’s Beating Cancer Plan) predstavlja enega izmed glavnih odzivov Evropske unije (EU) na naraščajoče breme raka v državah članicah in je podlaga za Priporočila Sveta EU o presejanjih za raka v EU.
NIJZ v povezavi z znanstvenimi in implementacijskimi vidiki strategije presejaj in zdravi Helicobacter pylori že sodeluje v treh mednarodnih projektih Programa EU za zdravje (EU4Health). S tem se je NIJZ profiliral kot ena izmed vodilnih institucij, Slovenija pa kot ena izmed prvih držav EU z aktivno vlogo pri uresničevanju Evropskega načrta za boj proti raku v kontekstu primarne preventive raka želodca. Raziskovalne aktivnosti NIJZ v povezavi s preprečevanjem in zdravljenjem okužbe s H. pylori so prvenstveno namenjene zmanjševanju bremena raka želodca. Ob tem obstaja širok znanstveni konsenz o drugih javnozdravstvenih koristih povezanih z zdravljenjem te okužbe, kot so pozitiven učinek na preprečevanje peptičnih ulkusov, kroničnega gastritisa ali dispepsije (Malfertheiner in sod., 2022).
Za celovito presojo in odločitev o uvedbi programa presejanja na ravni Slovenije utemeljenega na strategiji presejaj in zdravi H. pylori še vedno manjkajo dokazi o specifičnih, vendar ključnih, implementacijskih in organizacijskih vidikih. Ti dokazi so ključni tudi za pripravo Pobude za novo presejanje, ki predstavlja prvi korak k vpeljavi novega presejanja in se obravnava na Državni komisiji za presejanja.
Kot prvega od izvedbenih izzivov smo identificirali organizacijo testiranja na okužbo s H. pylori, ki omogoča odkrivanje oseb s tveganjem za nastanek raka želodca. Ta izziv se neposredno navezuje na točko 2 Pobude – Opis problema. Po trenutnih informacijah je laboratorijska mreža za izvedbo analiz v Sloveniji omejena in za vse zdravstvene domove ni enako dostopna. Za razrešitev tega implementacijskega izziva potencialne uvedbe predlaganega presejanja v Sloveniji želimo od izbranih institucij v zdravstvu pridobiti vpogled v kapaciteto in organizacijo laboratorijske mreže, kar ima pomemben vpliv na izbor možnosti za umestitev in organizacijo testiranja na okužbo s H. pylori. Identificirane možnosti bodo ob upoštevanju omejitev glede obstoječih in načrtovanih laboratorijskih zmogljivosti zdravstvenih izvajalcev morale hkrati omogočati ustrezno stopnjo nadzora kakovosti testiranja in udeležbe vabljenih v presejanju.
Drugi implementacijski izziv iz Pobude je Točka 4 – Analiza deležnikov. Identifikacija vseh potencialno relevantnih deležnikov je nujna zaradi pomembnosti njihovega vpliva na dokončno oceno in odločitev o uvedbi predlaganega presejanja. Vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja in redno usklajevanje z identificiranimi deležniki bosta postavila temelje za uspešen prehod skozi obe fazi Pobude (in kasnejšega Predloga za novo presejanje).
Z razjasnitvijo izzivov iz točk Pobude št. 2. in 4. bo NIJZ pridobil manjkajoče informacije o implementacijskih vidikih predlagane strategije presejaj in zdravi v Sloveniji. S tem se bo NIJZ uvrstil med prve države EU z aktivnostmi pri sprejemanju informirane ocene in odločitve o uvedbi organiziranega presejanja na okužbo s H. pylori. Pridobljene informacije nam bodo dodatno omogočile prepoznati morebitne in do sedaj še nepoznane izzive, ki jih bomo morali pred oddajo Pobude uspešno nasloviti.
Namen projekta:
Namen raziskave je razjasnitev izbranih implementacijskih izzivov predlagane strategije presejaj in zdravi na nivoju Slovenije, ki smo jih identificirali kot ključne za uspešno pripravo Pobude za nov presejalni program. Izbrani implementacijski vidiki so tesno povezani z možnostmi glede umestitve testiranja za H. pylori v kontekst slovenskega zdravstvenega sistema kot ključnega koraka v presejalnem programu. Za identifikacijo in predlaganje smiselnih možnosti želimo pridobiti povratne informacije o umestitvi testiranja na način, ki bo predstavljal najmanjšo še sprejemljivo dodatno obremenitev laboratorijske mreže zdravstvenih izvajalcev ob hkratnem zagotavljanju ustrezno visoke stopnje nadzora kakovosti in udeležbe vabljenih v presejalni program.
Cilji projekta:
Cilji projekta so povezani z umestitvijo testiranja v zdravstveni sistem kot ključnega koraka pri implementaciji strategije presejaj in zdravi H. pylori v Sloveniji:
Faze projekta in njihova realizacija:
Projekt sestoji iz naslednjih faz:
1. Faza priprave (M-mesec):
a)Intervjuji: M1-M2: Priprava materialov, M3: Pošiljanje vabil
b) Analiza deležnikov: M1-M3: Priprava prve verzije matrice
2. Faza izvedbe:
a) Intervjuji: M4-M10: Izvedba intervjujev
b) Analiza deležnikov: M4-M10: Potencialne dopolnitve prve verzije matrice
3. Zaključna faza:
b) Analiza deležnikov: M11-M12: Finalizacija uvodne matrice deležnikov
c) Splošno: M11-M12: Analiza rezultatov in priprava raziskovalnega poročila
Posamezne faze bomo realizirali z naslednjimi časovnimi mejniki (ME-mejnik):
Posamezne faze bomo realizirali z naslednjimi kazalniki dosežkov:
Dodana vrednost:
Rezultati bodo služili kot pomemben vir podatkov za pripravo Pobude za presejalni program, ki predstavlja prvi korak v presoji glede uvedbe predlaganega presejanja na okužbo s H. pylori v Sloveniji. Rezultati bodo prvenstveno namenjeni odločevalcem Državne komisije za presejalne programe (DKP), ki vodijo presojo Pobude, in širši strokovni javnosti, vključeni v uradne procese Državnega programa obvladovanja raka (DPOR). Pridobljeni dokazi bodo v procesu usklajevanja Pobude (pred predložitvijo Pobude na DKP) koristni za člane načrtovane strokovne skupine DPOR, ki bo med drugim obravnavala problematiko raka želodca. Izsledki te raziskave bodo po objavi v znanstveni publikaciji na voljo tudi strokovnjakom iz EU in ostali zainteresirani javnosti iz mednarodnega okolja, ki so udeleženi v aktivnostih glede načrtovane in postopne razširitve organiziranih presejalnih programov v EU, kamor spada preventiva raka želodca.
Pričakovani rezultati in gradiva:
S predlaganim projektom želimo zagotoviti manjkajoče dokaze glede izbranih implementacijskih vidikov strategije presejaj in zdravi H. pylori za preprečevanje raka želodca na nacionalni ravni, ki smo jih trenutno identificirali kot ključne izzive. S strani intervjuvancev bomo pridobili mnenja in predloge glede potencialne umestitve testiranja v okvir strategije presejaj in zdravi z upoštevanjem možnosti in kapacitet zdravstvenih programov ter laboratorijske mreže v Sloveniji. S pripravo matrice deležnikov bomo identificirane deležnike razvrstili glede na pomembnost in vpliv pri umestitvi testiranja v zdravstveni sistem in za postopke presoje Pobude ter druge aktivnosti.
Ključni izdelek projekta je končno vsebinsko poročilo.
Trajanje projekta: 1. 1. 2026 – 31. 12. 2026
Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ
Financiranje: Projekt je sofinanciran iz sredstev internega razpisa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za razvojno-raziskovalne projekte v letu 2026.