Strokovni posvet o preventivi na področju rabe psihoaktivnih snovi

12. maja 2025 je v Ljubljani potekal strokovni posvet v okviru Ciljno raziskovalnega projekta »Predlog celostnega preventivnega modela za otroke in mladostnike na področju psihoaktivnih snovi in uporabe digitalnih tehnologij v šolskem okolju, na katerem so strokovnjaki iz različnih sektorjev razpravljali o priložnostih in ovirah za implementacijo učinkovite in celostne preventive v šolsko okolje.

Meningokokni meningitis

Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije). Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala, vendar je še vedno visoka (8-15%).

Javni poziv št. 1/2025 za izbor zunanjih izvajalcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta Schools4Health za pripravo zdravih obrokov

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa izr. prof. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor, v vlogi upravičenca za izvajanje projekta »Schools4Health«, na podlagi Grant Agreement za izvajanje projekta »Schools4Health« št. 101079978, z dne 14. 10. 2022, objavlja javni poziv za izbor zunanjih izvajalcev za pripravo zdravih obrokov na srednjih šolah.

O varnosti cepljenja proti HPV

Humani virusi papiloma (HPV) so virusi, s katerimi se pogosto okužijo ženske in moški, tako v Sloveniji, kot tudi drugje po svetu. Okužbe s HPV lahko povzročajo predrakave spremembe in šest različnih rakov tako pri ženskah kot tudi pri moških, genitalne bradavice (kondilome) in papilome grla. Obstaja več kot 200 različnih genotipov HPV.

Pasovec ali herpes zoster

Pasovec ali herpes zoster povzroča isti virus, ki ga v otroštvu spozna večina otrok, ko prebolijo norice. Sicer nenevaren virus na drugo priložnost počaka varno skrit, tj. v senzornih ganglijih hrbtenjače, kjer lahko miruje tudi vse življenje. Ponovno prebujeni lahko 10–30 odstotkom prebivalstva povzroči izbruh mehurjev na tistem delu kože, ki jo oživčuje živec, v katerem je virus spal.

Humani biomonitoring v Sloveniji

Humani biomonitoring se je v Sloveniji začel v večji meri uveljavljati po letu 2000. Večinoma so bile to posamezne raziskave na določenih populacijskih skupinah ter sodelovanje pri mednarodnih projektih ESBIO, DEMOCOPHES in COPHES. Ključno vlogo pri zagotavljanju kontinuiranega dela na področju humanega biomonitoringa je imel Urad RS za kemikalije, ki je biomonitoring kemikalij opredelil v 51.a členu Zakona o kemikalijah že leta 2003 in s tem omogočil uporabo proračunskih sredstev za izvajanja nacionalnega programa biomonitoringa.

Za dobro javno zdravje
Moje okolje

Napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh

Podrobno
Duševno zdravje

Raziskava SI-PANDA 2024/2025 – Vedenjska perspektiva in zdravje

Podrobno
Nalezljive bolezni

Mesečno spremljanje prijavljenih nalezljivih bolezni

Podrobno

Išči