Ob prihajajoči kopalni sezoni se bodo zaradi dalj časa trajajočih visokih temperatur ozračja, pomanjkanja padavin ali suše, gladine vode in pretoki marsikaterih površinskih voda na kopnem (reke, jezera) znižale. Temperature površinskih voda se bodo povečale.
Priporočila o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi za prepoved ali odsvetovanje kopanja na naravnih kopališčih oziroma kopalnih območjih
Priporočila, navodila NIJZ za naravne kopalne vode.
Pogosta vprašanja o kopalni vodi
Odgovori na najpogostejša vprašanja o kopalni vodi v bazenih; osnovne informacije, priprava in dezinfekcija, kakovost, priporočila za varno kopanje.
Priporočila v zvezi z vzdrževanjem sistemov hlajenja z megljenjem
Sistemi za megljenje oziroma za hlajenje z megljenjem so naprave, ki hladijo zrak s pršenjem vodnih kapljic – aerosola. Uporabljajo jih v trgovskih centrih, industriji in kmetijstvu npr. za nadzor smradu (v živalskih vrtovih, hlevih), pred hoteli, na hišnih dvoriščih, v telovadnicah, v šotorih; sistemi za megljenje se uporabljajo tudi za pršenje pesticidov (1, 2). Pri nas smo jih opazili pred gostinskimi lokali in na plažah.
Priporočila v zvezi z vzdrževanjem hladilnih stolpov
Priporočila obravnavajo hladilne stolpe in hlapilne kondenzatorje prednostnih prostorov, opredeljenih v Uredbi o pitni vodi, smiselno pa se lahko uporabijo tudi za druge sisteme hlapilnega hlajenja.
Izšel je zbornik NIJZ Aktivnosti na področju staranja v letu 2024
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo izdali novo publikacijo z naslovom »NIJZ aktivnosti na področju staranja v letu 2024«, ki celovito prikazuje številne pobude, programe in projekte, usmerjene k spodbujanju aktivnega in zdravega staranja v Sloveniji.
Pitna voda – informacije za strokovno javnost
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravlja navodila, priporočila in mnenja za upravljavce vodovodnih omrežij ter lastnike objektov, priključenih na vodovodno omrežje.
Priporočila, navodila in mnenja za pitno vodo
Priporočila v zvezi z vzdrževanjem parnih vlažilnikov
Parni vlažilniki so naprave, ki s sproščanjem vodne pare vlažijo zrak. Vodo v parnih vlažilnikih segrevamo s plinom ali elektriko do vretja. Pri tem nastaja para (in ne aerosol – drobne kapljice velikosti do 5 µm) (1), ki izhaja iz naprave v prostor bodisi neposredno ali preko prezračevalnega sistema. Parni vlažilniki so za dotok vode priključeni na interno vodovodno napeljavo (IVN) objekta.
Škodljive snovi, ki nastajajo pri požarih in njihovi učinki na zdravje
V članku so na enem mestu zbrane in sistematično predstavljene informacije o snoveh, ki se najpogosteje sproščajo pri požarih, ter njihovi škodljivi učinki na zdravje ljudi.
Napotki prebivalcem ob izpostavljenosti dimu požara
Glede na lokacijo delimo požare na požare v bivalnem okolju, požare v industrijskih in obrtnih objektih in požare v naravnem okolju (gozdni požari, travniški požari, požari na poljih itd.)
Požari in vplivi na zdravje
Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju. Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode.
Požari v naravi
Dim požara v naravi je mešanica na tisoče posameznih spojin, vključno z delci, ogljikovim dioksidom, vodno paro, ogljikovim oksidom, ogljikovodiki in drugimi organskimi kemikalijami, dušikovimi oksidi itd. Največjo grožnjo zdravju predstavljajo delci.
Prejemniki priznanj za preprečevanje raka v celjski regiji
Na 42. slavnostni seji Zveze slovenskih društev za boj proti raku in regijskih društev za boj proti raku, ki je bila 5. junija 2025 na Ministrstvu za zdravje v Ljubljani, so podelili priznanja in plakete zaslužnim posameznikom in organizacijam za delo ter podporo na področju preprečevanja in zmanjševanja raka.
Počitniški koledar zdravja 2025
S pričetkom šolskih počitnic se otroci sprostijo in prepustijo prostemu času. Da pa ne bodo povsem neaktivni je pomembno, da jih spodbudimo k različnim dejavnostim, s katerimi pripomoremo k ohranjanju in krepitvi zdravja.
Hemoragična mrzlica Lassa
Hemoragična mrzlica Lassa je virusna bolezen, ki se pojavlja na področju Zahodne Afrike. V Evropi te hemoragične mrzlice ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo. Zadnji importiran primer bolezni v Evropi je bil v letu 2024.
