Večinoma v prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke, pirhe (pobarvana jajca), potico, kruh in hren. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane. Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. Pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, vključimo pa tudi dovolj dnevne telesne dejavnosti. Obroki, ki so sestavljeni iz teh jedi, so bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih maščob, soli in aditivov.
Svetovana previdnost pri nabiranju čemaža
Pomlad je čas, ko v gozdu zadiši po čemažu. Pri nabiranju moramo biti previdni, da ga ne zamenjamo za jesenski podlesek ali šmarnico. Zaradi svoje arome in okusa je cenjen v kulinariki, saj ponuja veliko možnosti za ustvarjanje. Pri nekaterih je celo bolj priljubljen kot česen. Iz njega izdelujemo namaze, kuhamo juhe, rižote in omlete ter ga vključujemo kot začimbo v solate.
Velikonočni prazniki: pokanje s karbidom je zelo nevaren običaj
Med velikonočnimi prazniki je ena izmed navad tudi pokanje s karbidom. Tako se marsikje v prazničnih dneh, tudi ponoči, razlega močno pokanje.
Vabilo na strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja 2026 in svetovnem dnevu hrane 2026
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Mestna občina Celje in Celje Zdravo mesto ter Javni zavod SOCIO vabijo na strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja in hrane 2026.
Za bolj varna in zdrava delovna okolja
Na uvodnem dogodku projekta Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu (CP VZD), ki je 31. marca 2026 potekal v Ljubljani, je Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj s partnerjem UKC Ljubljana – Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) predstavil štiriletni nacionalni razvojni projekt, usmerjen v vzpostavitev celostnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu ter krepitev kulture varnosti in zdravja kot pomembnega dejavnika zdravja delavcev skozi celotno delovno dobo.
Malarija
Malarija je ena najpogostejših nalezljivih tropskih bolezni. Poleg visoke obolevnosti povzroča tudi visoko umrljivost na endemskih področjih (tropski in subtropski pas). Danes v endemskem področju živi 40 % človeštva, prav tako vsako leto več milijonov potnikov potuje v dežele z visoko pojavnostjo te bolezni.
Genitalni herpes
Genitalni herpes je pogosta spolno prenosljiva bolezen, s katero se lahko okuži vsaka spolno aktivna oseba. Petina okuženih nima izraženih bolezenskih znakov, vendar virus kljub temu izločajo in ga na ta način lahko prenesejo na svojega spolnega partnerja.
Prva objava: Odzivnost v Programu Svit v letu 2025
Program Svit je Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, ki deluje na nacionalni ravni od leta 2009. Nosilec programa je Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Dan brez alkohola v Kopru
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Koper, smo letošnji dogodek »Dan brez alkohola« izpeljali v sodelovanju s Caffè Verde v Kopru. V ospredju so bile težke življenjske zgodbe, ki pa so hkrati tudi zgodbe o zmagah in pogumu, podpori in borbi. Zgodbe, o katerih moramo govoriti. Večkrat.
Podančice
Podančice (Enterobius vermicularis) so majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka. Med glistami so najpogostejše povzročiteljice okužb, predvsem pri otrocih, ki obiskujejo šolo.
Elektronska komunikacija prek portala za paciente zVEM
V okviru projekta Zdravje na daljavo, ki se financira z evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost, smo na portalu za paciente zVEM uvedli številne nove funkcionalnosti in podatke. Ena pomembnejših novosti je uvedba nacionalnega komunikacijskega vozlišča, ki omogoča varno elektronsko komunikacijo med pacienti in zdravstvenimi timi.
Udeležba NIJZ OE Maribor na preventivni akciji ”Red je vedno pas pripet”
V sredo, 25. marca 2026, je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru potekala zaključna prireditev nacionalnega projekta Pasavček, ki ga vodi Javna agencija RS za varnost prometa.
Staphylococcus aureus MRSA in CA-MRSA
Staphylococcus aureus je po Gramu pozitivna bakterija v obliki kokov, ki tvorijo skupine ali grozde. Bakterija poseljuje kožo in nosno sluznico ljudi in tudi nekaterih živali. Pri zdravih ljudeh jo najdemo v nosni sluznici v kar 20 do 30 odstotkih. To nosilstvo samo ne povzroča bolezenskih znakov, lahko pa je vir širjenja bakterije na druge ljudi.
MERS- bližnjevzhodni respiratorni sindrom ali Middle East Respiratory Syndrome (MERS-CoV)
Akutno okužbo dihal z novim koronavirusom, ki so ga prvič našli v državah Bližnjega vzhoda l. 2012, imenujemo bližnjevzhodni respiratorni sindrom. Nov koronavirus se imenuje koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma ali po angleško Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus. Ker je ime dolgo, uporabljamo kratico MERS-CoV.
Streptokokno vnetje žrela (streptokokna angina, faringitis ali tonzilitis)
Streptokokno vnetje žrela (tudi streptokokna angina, faringitis ali tonzilitis) je ena najpogostejših nalezljivih bolezni, ki jo najpogosteje povzroča okužba s Streptococcus pyogenes skupine A (GAS – Group A Streptococci).
Obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji
Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 je strateški razvojni dokument za omenjeno desetletje ter nadaljuje in nadgrajuje strateške usmeritve prejšnje strategije – Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020. Posebej izpostavlja pomen zbiranja in posredovanja podatkov ter na njih temelječega ukrepanja. Nabor kazalnikov spremljanja obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji tako sledi krovnim ciljem DPOSB 2020–2030.
