Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Decembrske praznike bomo letos vsi preživeli malo drugače, saj imamo opravka z nepovabljenim gostom po imenu SARS-CoV-2. Prav on nam bo narekoval, kako bomo praznovali. Krog bližnjih za praznično mizo bo ožji, tudi obiske bomo morali preložiti v prihodnost. Vseeno pa poskusimo ohraniti naše navade in običaje, kolikor nam to omogočajo okoliščine. Pokličimo svoje bližnje in prijatelje po telefonu, pomislimo pa tudi na tiste, ki so sami.
Uporaba industrijske konoplje v živilih odpira številne nejasnosti glede koristi in tveganj za zdravje, tako pri potrošnikih kot proizvajalcih. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov industrijske konoplje, lahko vsebujejo sledove tetrahidrokanabinola in še najmanj 60 drugih kanabinoidov, kar nekaj od teh je tudi biološko aktivnih.
Otroci in mladostniki se na začetek novega šolskega leta odzivajo različno. Nekateri so prijetno vznemirjeni in se veselijo, da bodo videli sošolce in učitelje, spet drugi pa lahko ob ponovnem odprtju šolskih vrat doživljajo zaskrbljenost in stisko. Prehod iz sproščene poletne v bolj strukturirano šolsko rutino je za otroke lahko stresen, prav tako pa lahko tudi staršem predstavlja izziv. Spremembe v šolanju, ki so se zgodile v času epidemije covida-19, lahko povečajo občutek negotovosti glede prihajajočega šolskega leta, kar lahko dodatno oteži začetek šolskega leta. Kaj lahko storimo starši, da pri tem podpremo sebe in svoje otroke?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo z naslovom Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize, v kateri so na podlagi izbranih kazalnikov opisana posamezna področja zdravja prebivalcev in z njim povezane neenakosti. Ugotovitve kažejo, da smo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU ohranili relativno dobro zdravje prebivalstva, čeprav […]
Ljudje z nizko izobrazbo pogosteje kadijo. Manj se gibajo in več jih je debelih. Srčnožilne bolezni jih pogosteje prizadanejo, prav tako tudi najpogostejše duševne motnje kot sta depresija in anksioznost. Zaradi slabše ozaveščenosti bi bili slabši potencialni uporabniki preventivnega ukrepa, ki bi bil brezblačen, npr. če bi bilo cepljenje proti KME brezplačno, se najmanj izobraženi […]
Zdravstveno statistični letopisi Gorenjske vsebujejo podroben pregled statističnih podatkov o obsegu in vsebini dela zdravstvenih služb, ki so ključnega pomena za načrtovanja v zdravstvu, in demografsko, vitalno in zdravstveno statistiko, ki so pomembne za spremljanje zdravstvenega stanja, pa tudi za postavljanje prioritet, načrtovanje ukrepov ter ocenjevanje njihove učinkovitosti po posameznih letih. Vsi omenjeni podatki nam […]
Na tem mestu najdete Gorenjske biltene javnega zdravja izdane v obdobju od 2009 do 2012.
Če je v letu 2000 delež prebivalcev, starih 65 in več let, znašal še 13,5 %, se je v letu 2016 povzpel že na 18,9 % (Vir: SURS, po stanju na 1.7.).
5. oktobra 2017 je v organizaciji NIJZ OE Kranj v Medgeneracijskem centru Kranj potekal regijski dogodek z naslovom Dolgoživa družba – pomemben izziv in priložnost tudi za Gorenjsko, na katerem so udeleženci posveta razpravljali o tem, ali smo kot družba pripravljeni na izzive dolgožive družbe, kateri so izzivi in kako jih naslavljati.
Na NIJZ OE Kranj smo se odločili, da vas ob tej priložnosti opozorimo na nekaj pomembnih podatkov o zdravju in zdravstvenem varstvu na Gorenjskem ob tem pa izpostavimo tudi družbeni pomen zdravja. Zdravje posameznika, ki ga Gorenjci, tako kot Slovenci, uvrščamo v sam vrh vrednot, se kaže na zdravju populacije. Zdrava populacija pa je temelj […]
Rak je skupno ime za več kot 200 različnih bolezni, ki lahko nastanejo v katerem koli tkivu in organu človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, ki vplivajo na njihov nastanek (Zadnik in Primic Žakelj, 2013; Primic Žakelj, 2011).
Zaradi Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR), ki se je začela uporabljati 25.5.2018, smo v ambulanti OE Kranj s tem dnem prenehali pošiljati vabila na ponovne odmerke cepljenj proti klopnemu meningoencefalitisu in hepatitisoma A in B. Prosimo vas, da ste sami pozorni na potrebne razmike in se pravočasno naročite na ponovne odmerke cepljenja.
Evropski in svetovni teden cepljenja letos obeležujemo med 24. in 30. aprilom. Glavno letošnje sporočilo je, da je pravica in dolžnost vsakega izmed nas, da prispeva k zaščiti pred nalezljivimi boleznimi. Na ta način pred nalezljivimi boleznimi zaščitimo sebe in pokažemo odgovoren odnos do družbe, ki jo sestavljajo tudi tisti, ki so bolj ranljivi od […]
Zdravje prebivalkam in prebivalcem Slovenije predstavlja najvišjo vrednoto. Tesno je povezano z družbenimi in ekonomskimi razmerami, v katerih ljudje živijo, pa tudi z individualnimi lastnostmi posameznika. Na osnovi analize izbranih kazalnikov, ki jih prikazujemo v Publikaciji Zdravje v občini Jesenice, lahko ocenimo, da je zdravje prebivalcev te občine slabše kot je v regiji in v […]
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. V ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedamo, da je dobro duševno zdravje temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato izvajamo številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.