Aktualno

Skrbimo za duševno zdravje

Ni zdravja brez duševnega zdravja. Skrb za slednjega je pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. O tem, kaj jim predstavlja duševno zdravje, na kakšen način ga lahko krepimo in kako se lahko soočamo s težavami v duševnem zdravju, so skozi objektiv razmišljali dijaki Srednje šole za likovno oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Ničelna toleranca do nasilja nad ženskami

25. november - Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Pozivamo k ukrepanju in podpori duševnemu zdravju otrok in mladih

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v vlogi nosilca in upravljalce implementacije Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018 do 2028, Programa MIRA, in v sodelovanju predstavnikov stroke s področja vzgoje in izobraževanja, sociale in zdravstva ter treh ministrstev, MZ, MIZŠ ter MDDSZ organiziral »MEDRESORNI POSVET ZA VAROVANJE IN KREPITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV V ČASU EPIDEMIJE« Posvet je potekal 1.6.2021 preko ZOOM aplikacije. Posveta se je udeležilo več kot 110 strokovnjakov vseh treh resorjev (šolstva, sociale, zdravstva), predstavnikov mladih (dijaških, mladinskih in študentskih organizacij), staršev, NVO ter drugih zainteresiranih javnosti, kot tudi predstavniki treh ministrstev.

Kako si lahko mladostniki sami pomagajo ob različnih stiskah?

Smo v času, ki predstavlja izziv za vse, tudi za otroke in mladostnike. Šolanje od doma, omejeno gibanje in druženje, negotovost ter hitre spremembe so pomembno spremenili naše vsakodnevno življenje in vplivali tudi na naše počutje. S sproščanjem nekaterih ukrepov smo sicer lahko nekoliko zadihali, hkrati pa se približuje tudi zaključek šolskega leta, ki marsikomu predstavlja močan vir stresa, skrbi in obremenitev.

Odložimo zaslone in se skupaj z otroki podajmo v njihov resnični svet

Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne. Prav tako otrok in nato mladostnik do 18. leta naj ne bo lastnik pametne naprave. Namesto zaslona otrok potrebuje pozornost in prisotnost staršev in vrstnikov. Vsaka minuta, ki je namenjena telefonu namesto otroku, ki je poleg, je izgubljena priložnost za stik z otrokom.

Kakšna so sodobna priporočila staršem glede dojenja in glede prehrane doječe matere?

Je res, da doječa mati ne sme uživati jagod? In kako je s solato, jo lahko kisa po svojem okusu? Kako lahko mama ve, ali dojenček na njenih prsih dobiva dovolj mleka?

Od polnega dojenja prek uvajanja mešane prehrane do prilagojene družinske prehrane

Zaradi otrokovih potreb svetujemo, da začnete uvajati mešano prehrano s 26. tednom, torej ko otrok dopolni šest mesecev in ne odlagate začetka uvajanja mešane prehrane na kasnejši čas. Uvajanje mešane prehrane pa se po priporočilu otrokovega pediatra lahko prične že prej, ne pa pred 17. tednom (starost 3,9 meseca).

Kako dojenje prispeva k duševnemu zdravju žensk in otrok?

V letošnjem letu se je Svetovna zdravstvena organizacija osredotočila na depresijo kot zelo pomembno javnozdravstveno temo s sloganom »Spregovorimo o depresiji«. Kot ugotavljajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (1), je depresija pogosta duševna motnja, ki prizadene ljudi vseh starosti, in ne izbira med družbenimi sloji ali državami.

Slovenija gre na počitnice: oddahnimo si tudi od zaslonov

Pred nami je čas prostih dni, ko si lahko odpočijemo, smo dovolj časa zunaj na svežem zraku, se družimo in odmislimo vsakdanje obveznosti ter skrbi in naberemo novih moči. Odklopimo in oddahnemo pa si lahko tudi od zaslonov. To je pomembno za naše zdravje in dobro počutje.

Komisija OZN za droge potrdila slovenski predlog resolucije promocije preventive

Letošnje 65. zasedanje Komisije OZN za droge, ki je na Dunaju potekalo med 14. – 18. marcem, bo v zgodovini razvoja in izvajanja politike na področju prepovedanih drog ostalo še posebej zabeleženo, saj je Slovenija prvič v svoji zgodovini v obravnavo predlagala resolucijo »Promocija celovite in na znanstvenih podlagah utemeljene preventive«. Resolucija, ki poziva k okrepljenim naporom za preprečevanje uporabe prepovedanih drog med otroki in mladino, je bila sprejeta zadnji dan zasedanja.

I have problems with the use of illicit drugs. Where to get help?

In Slovenia, a network of sources of help has been developed over the years in the field of treatment of drug users, which are accessible within the health care system and through harm reduction programs in the field of drugs and homelessness. The list of providers includes information on health and social services for people who have problems with drug use.

Po motnjah dobavnih tokov zaradi covida-19 povrnitev ponudbe in uporabe drog

Hitra povrnitev ponudbe in uporabe drog po motnjah dobave zaradi covida-19 je ena od problematik, ki jih je izpostavila agencija EU za droge (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami – EMCDDA) ob objavi Evropskega poročila o drogah za leto 2022: Trendi in razvoj. Poročilo vsebuje najnovejši pregled stanja na področju prepovedanih drog v Evropi, ter raziskuje dolgoročne trende in nastajajoče grožnje. V času, ko mednarodne razmere prinašajo nove izzive, poročilo obravnava tudi vprašanje, kako bi lahko trenutni dogodki v svetu vplivali na dinamiko evropske problematike drog v prihodnosti.

Na dnevih brez alkohola smo ponovno razbijali mite

Poročilo o aktivnostih v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sodeluje v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, vključila pa so se tudi ministrstva za zdravje, šolstvo in kmetijstvo ter druge organizacije.

Tradicionalni slovenski zajtrk: Redno uživanje zajtrka prispeva k boljšemu zdravju

Vsako leto tretji petek v mesecu novembru obeležujemo dan slovenske hrane. Ta dan imajo vse slovenske šole in vrtci možnost izvedbe tradicionalnega slovenskega zajtrka.

O medu kot živilu

Med je hranilno in energijsko bogato živilo. Vsebuje kar do 80 % sladkorjev, od tega večino enostavnih. Poleg številnih organskih kislin vsebuje tudi vitamine (predvsem iz skupine B, pa tudi vitamin C ter folat) ter minerale (baker, železo, natrij, fosfor, kalcij, magnezij, selen in druge).