Analiza vzrokov za daljšanje čakalnih dob na primarni in sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju zadnjih 10 let (V5-2291)

Naslov projekta: Analiza vzrokov za daljšanje čakalnih dob na primarni in sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju 10 let (V5-2291)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20213

Opis projekta

Čas čakanja in število čakajočih na zdravstvene storitve sta kazalnika, ki kažeta, kakšen dostop do zdravstvenih storitev ima pacient v zdravstvenem sistemu. Dostopnost do storitev je eden glavnih kazalnikov učinkovitosti in uspešnosti nacionalnega zdravstvenega sistema, saj vsi nadaljnji kazalniki za paciente izgubijo smisel v primeru, da do zdravstvenih storitev ne morejo priti, ko jih potrebujejo. Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev je z dostopnostjo do zdravstvenih storitev tesno povezano, nezmožnost dostopa v še sprejemljivem času pa uporabniki rešujejo na različne načine, večinoma preko neposrednih plačil iz žepa. Podatki o čakalnih dobah, številu čakajočih ter kriteriji za uvrščanje bolnikov v čakalni seznam morajo biti javno znani in dostopni nadzoru javnosti iz dveh razlogov: pacienti se tudi na podlagi podatkov o čakalnih dobah lahko odločajo za izbiro izvajalca; javnost in preglednost čakalnih seznamov pa onemogoča neupravičeno preskakovanje čakalnih vrst.

Dostopnost do zdravstvenih storitev se v Sloveniji od leta 2017 drastično zmanjšuje. 1. 1. 2018 je na čakalnih seznamih čakalo 233.475 državljanov in državljank. Razlogi za to so številni, za ugotovitev vzrokov pa je potreben celovit analitičen pristop in predlog ukrepov za njihovo odpravo.

Za preboj pri optimizaciji dostopnosti do zdravstvenih storitev bo treba prenoviti sistem financiranja tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani preko določanja in racionalizacije pravic ter strateškega nakupa zdravstvenih storitev (”strategic purchasing”). Strateško nakupovanje zdravstvenih storitev omogoča selektivnost, usmerjenost na izide zdravljenja, zagotavljanje kakovosti sistema ter optimiziranje dostopnosti ob ustreznih spodbudah. Strateško nakupovanje ne potrebuje spremembe zakonodaje, zahteva pa veliko znanja, ki se nanašajo na akutno določitev ter oblikovanje ustreznih ukrepov za optimizacijo dostopnosti.

Faze projekta in njihova realizacija

Izvedba raziskovalnega projekta bo razdeljena v šest modulov:

Modul 1: Priprava poglobljene analize vzrokov za okrnjeno dostopnost do zdravstvenih storitev (M1–M12)

Modul 2: Analiza in prikaz najprodornejših ukrepov iz zdravstvenih sistemov v EU pri optimizaciji dostopnosti (M1–M12)

Modul 3: Priprava ukrepov za celovito zdravstveno obravnavo pacienta v zdravstvenem sistemu – od primarne do sekundarne oziroma terciarne ravni zdravstvenega varstva: od pojava simptomov, obiska pri izbranem osebnem zdravniku, urgentnem centru, do napotitve na diagnostične obravnave ter preiskave, specialistične preglede, operativne posege in rehabilitacijo, vključno s ponovno vključitvijo v socialno okolje (M6–M24)

Modul 4: Priprava akcijskega načrta s termini in nosilci za izvedbo posameznih aktivnosti in nalog (M17–M24)

Modul 5: Priprava komunikacijskega programa (M20–M24)

Modul 6: Priprava predloga institucionalnega spremljanja izvajanja projekta (M20–M24)

Prva in druga faza (M1–M12) bosta zajemali pregled tuje in domače strokovne literature. Znanstveno področje bo obravnavano z vidika strukture – procesa – rezultatov, ter teorije analize zdravstvenih sistemov v zdravstvu. Policy problem »zagotavljanje optimalne dostopnosti do zdravstvenih storitev« bo obravnavan širše, s stališča dobrobiti za pacienta, etičnih ter strokovnih načel in načela kakovosti v zdravstvu oziroma procesa določanja prioritet celovite obravnave pacienta na nacionalni ravni. Tretja faza (M6–M24) bo predstavljala pregled obstoja ukrepov na podlagi izkušenj drugih zdravstvenih sistemov v EU za optimizirajo dostopnost do zdravstvenih storitev. Uporabljena bo tuja in domača strokovna literatura v kateri so obravnavane politike (strategije, ukrepi) različnih vlad. V tretji fazi bodo obravnavane relevantne informacije, dokumenti, podatki in raziskave različnih institucij pristojnih za upravljanje zbirk podatkov. Kvalitativna metoda bo uporabljena za raziskovanje strategij, poročil, predlogov zakonov ter reform, ter gradiv s področja zdravstvene politike. Kvantitativna metoda bo uporabljena za raziskovanje za izvedbo primerjalne analize za obdobje 2009-19 na podlagi podatkov NIJZ, ZZZS, MZ in drugih institucij na nadnacionalni ravni. Četrta faza (M17–M24) pomeni zaključek projekta, ki bo temeljila na analizi podatkov in relevantne literature, na podlagi katere bo izdelan akcijski načrt s termini in nosilci posameznih nalog. S peto in šesto fazo (M20–M24) se projekt zaključi, obsega pripravo komunikacijskega programa ter predlog institucionalnega spremljanja projekta za vzpostavitev dolgoročne vzdržnosti podsistema optimizacije dostopnosti.

Dodana vrednost

Rezultati projekta bodo pomembno vplivali na razvoj politološke znanosti z uporabo interpretativne policy analize (Petković, 2008; Walt in drugi, 2008; Browne in drugi, 2019; Reed in drugi, 2021), kot metodološke osnove za profesionalno izvedbo analize policy procesa ter podlago za njeno implementacijo v praksi. Uporabljena interpretativna policy  analiza (Petković, 2008; Walt in drugi, 2008; Browne in drugi, 2019; Reed in drugi, 2021), ki na podlagi analize in interpretacije različnih virov omogoča razvijanje argumentacije o obstoju ter razsežnostih policy problema in načinov za njihovo reševanje, doslej še ni bila uporabljena v raziskovalne namene na področju oblikovanja ter določanja prioritet zdravstvene politike v okviru obravnave problema dostopnosti do pravočasne obravnave kot policy problema. S policy analizo bo opravljena raziskava, ki bo postavila temelje – izvedbeni, akcijski načrt za konkretizacijo ukrepov na področju zdravstva v slovenskem prostoru.

Optimalna dostopnost do zdravstvenih storitev, ki omogoča pravočasno izvajanje zdravstvenih storitev, ima posreden, a pomemben pomen za gospodarstvo. Dobro organiziran zdravstveni sistem zagotavlja pravočasno zdravstveno obravnavo in omogoči, da se zaposleni čim hitreje vrnejo na delo, ter s tem vpliva na poslovanje in razvoj gospodarstva.

Pričakovani rezultati in gradiva

Raziskovanje v okviru projekta bo dalo odgovor na vsa tri postavljena raziskovalna vprašanja, to je identifikacija vzrokov za okrnjeno dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji, pregled ukrepov za izboljšanje dostopnosti v drugih državah in prikaz razlogov neuspešnosti ukrepov, ki smo jih sprejeli v Sloveniji. Med drugim se bo raziskava dotaknila tudi delovne sile (t. i. ponudba zdravstvenih storitev) ter s tem v celoti uresničila cilje razpisane teme: povezave med številom (rastjo) kadrov v zdravstvu, učinkovitostjo zdravstvenih delavcev in čakalnimi dobami na primarni in sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju zadnjih 10 let. Končno poročilo o vsebini projekta bo predloženo plačniku projekta v skladu z zahtevanim časovnim razporedom poročanja. Druge dejavnosti diseminacije vključujejo neodvisno sodelovanje v javnih in strokovnih razpravah, predstavitev ugotovitev projektov na strokovnih ali znanstvenih konferencah in članke v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva.

Trajanje projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2023

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektni partner: Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)