Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi pacientov

Naslov projekta: Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi pacientov – V3-1721

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17056

Opis projekta

V zadnjem času smo priča vse večjemu nasilju nad zaposlenimi v zdravstvu, tudi z najbolj tragičnimi izidi. Raziskave kažejo, da je največ nasilja nad zaposlenih v zdravstvu ravno nad zaposlenimi v zdravstveni negi. Zaposleni v zdravstveni negi so najpogosteje prvi v stiku s pacientom in hkrati z njim preživijo največ časa. Od 35–80 % zdravstvenih delavcev je bilo vsaj enkrat fizično napadenih na delovnem mestu. V ZDA je na delovnem mestu zaradi nasilja letno poškodovanih kar 1.7 milijona delavcev, od tega kar 60 % v zdravstveni dejavnosti (Clements at al, 2005). Definicija nasilja razlikuje pasivno, fizično in psihično nasilje. Pasivno agresiven pacient zavrača sodelovanje in je odtujen. Verbalno nasilje vključuje agresivne in napadalne izraze skupaj s spremljajočo gestikulacijo in obrazno mimiko (Živič, 2000). Fizično agresiven pacient lahko napade in poškoduje druge s pretepanjem, pljuvanjem, potiskanjem, brcanjem, davljenjem, zvijanjem rok, ipd, takšno vedenje pa je lahko usmerjeno tudi proti stvarem in premoženju (Klemenc & Pahor, 2000).

Zdravstveni sistem se torej sooča z vse večjimi varnostnimi tveganji za svoje zaposlene. Brez njihove varnosti, pozitivnega odnosa in motiviranosti pa ni mogoče izpolnjevati poslanstva in temeljnih nalog zdravstvene stroke. Med vsemi poklicnimi skupinami v
zdravstvu se pojavljajo različne oblike agresije pacientov, verjetnost, da bo zaposlen postal žrtev nasilja pa je izjemno visoka. Pogosto je verbalno nasilje, fizično in tudi spolno nasilje. Posamezne oblike nasilja niso samostojne, ampak so medsebojno povezane, ingenerirajo ena drugo. Zdravstveni delavci, ki na operativni ravni obvladujejo incidente nimajo znanj prepoznavanja in obvladovanja agresivnega vedenja, so pa hkrati odgovorni za varnost pacienta, okolice in sebe. Zato je potrebno ugotoviti dejansko stanje, pojavne oblike nasilja in vplivne dejavnike ter na podlagi razumevanja sestaviti načrt izboljševanja samoučinkovitosti zdravstvenih delavcev na področju varnosti pred agresivnimi in nasilnimi napadi pacientov.

Namen projekta je bil natančneje ugotoviti obseg razširjenosti agresije nad zaposlenimi v zdravstvu in postaviti okvir za funkcionalno izobraževanje prepoznavanja agresivnega vedenja ter morebitnih možnih ukrepov. Z namenom zagotoviti zanesljivo in veljavno podlago je treba analizirati stanje nevarnosti in narave nasilja med posameznimi kategorijami zaposlenih ter v posameznih okoljih – različnih javnih zdravstvenih institucijah. Da bo mogoče potrebe zaposlenih čim bolj uskladiti s predlaganimi varnostnimi ukrepi, je v končni fazi nujno proučiti tudi stališča in vidike drugih vpletenih subjektov – stroke in varnostnih organizacij.

Konkretni cilji projekta so:

• natančneje ugotoviti razširjenost nasilja nad zaposlenimi v zdravstvenem varstvu in postaviti okvir za funkcionalno izobraževanje za prepoznavanje nasilnega vedenja in ustrezno ukrepanje,
• pripraviti model funkcionalnega izobraževanja prepoznavanja nasilnega vedenja in ustreznega ukrepanja,
• izvesti pilotni projekt funkcionalnega usposabljanja in pridobiti preliminarne rezultate pilotnega projekta,
• pripraviti predlog ukrepov in rednega izobraževanja zaposlenih na področju obvladovanja nasilja.

Projekt je sistematično analiziral stanje razširjenosti agresije v zdravstvenem varstvu in prinesel nova znanja na tem področju, uporabna tako v Sloveniji kot v tujini. Z namenom celostne obravnave problematike bo uporabljena kvalitativna in kvantitativna metodologija raziskovanja.

Faze projekta in njihova realizacija

Projekt bo sistematično analiziral stanje razširjenosti agresije v zdravstvenem varstvu in prinesel nova znanja na tem področju, uporabna tako v Sloveniji kot v tujini. Z namenom celostne obravnave problematike bo uporabljena kvalitativna in kvantitativna metodologija raziskovanja.

Delo smo organizirali v naslednjih delovnih paketih:

DELOVNI PAKET 1 (DP 1): Analiza opravljenih raziskav ter literature na področju pojavnosti agresije nad zaposlenimi v zdravstvu v Sloveniji in primerjava s tujino

DELOVNI PAKET 2 (DP 2): Pregled načinov merjenja pojavnosti nasilja in agresivnega vedenja v okviru zdravstvenih sistemov. Izdelava enotnega in celovitega inštrumenta zaznavo in merjenje pojavnosti nasilja in agresivnega vedenja

DELOVNI PAKET 3 (DP 3): Raziskava: Razširjenost agresije nad zaposlenimi v zdravstvu in analiza strokovnih stališč (Raziskava bo opravljena na primeru patronažne službe in nujne medicinske pomoči).

DELOVNI PAKET 4 (DP 4): Analiza in sinteza pregleda literature ter rezultatov raziskave (Delovni paket 1 in Delovni paket 3)

Izdelava ugotovitev

DELOVNI PAKET 5 (DP 5): Izdelava modela funkcionalnega izobraževanja in pilotno testiranje (na primeru patronažne službe)

DELOVNI PAKET 6 (DP 6): Izdelava poročila in predloga ukrepov za redno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na področju obvladovanja agresije

DELOVNI PAKET 7 (DP 7): Diseminacija

DP 1 in DP 2 sta bila izvedena s sistematičnim pregledom kvantitativnih in kvalitativnih raziskav (domačih in tujih) o odklonskih pojavih in nasilju v zdravstveni stroki ter različnih merskih inštrumentov. Za DP 3 smo izvedli kvantitativno neeksperimentalno raziskavo o razširjenosti agresije nad zaposlenimi v zdravstvu, kjer raziskave še niso bile opravljene. V DP 4 smo uporabili analizo in sintezo ugotovitev DP 1 in DP 3. Za oblikovanje modela funkcionalnega izobraževanja in izvedbo pilotnega projekta DP 5 smo izbrali metodo ekspertne skupine. Za oblikovanje ukrepov DP 6 smo uporabili metodo ekspertne in konsenzualne skupine.

Rezultat projekta je 10 izsledkov, ki temeljijo na znanstveno raziskovalnem delu: izsledki sistematične analize opravljenih kvantitativnih in kvalitativnih raziskav ter primerjava s stanjem v tujini; raziskava razširjenosti agresije nad zaposlenimi v različnih skupinah zdravstvenih profilov, kjer raziskave še niso bile opravljene; model funkcionalnega izobraževanja prepoznavanja agresivnega vedenja in morebitnih možnih ukrepov; analiza preliminarnih rezultatov uspešnosti modela na podlagi pilotnega izobraževanja; predlog ukrepov in rednega izobraževanja zaposlenih na področju obvladovanja agresije.

Dodana vrednost

V splošno spreminjajoči se družbi in naraščanju števila varnostnih zapletov tudi zdravstveni sistem potrebuje sistematičen pristop obvladovanja nasilja nad zaposlenimi. Projekt ima pomemben pomen tako za razvoj znanosti, kot tudi stroke na obravnavanem področju. Znanstveno raziskovanje problematike nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci je večinoma omejeno na posamezne raziskave, raziskovanja diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Področje potrebuje sistematičen in znanstven pristop, ki bo pregledal dosedanje raziskovalno področje in izvedel raziskavo na področju, kjer še ni bila opravljena. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu potrebuje multidisciplinaren in interdisciplinaren pristop, ki vključuje tako zdravstvene, varstvoslovne kot tudi metodološke vede. Pripravljen projekt je postavil temelje znanstvenega raziskovanja (kvantitativnega in kvalitativnega) nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu v Sloveniji in pripravil model funkcionalnega izobraževanja zaposlenih, ki je namenjen stroki.

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so v sferi zasebnega profitnega sektorja, medtem ko je nevladni sektor del neprofitnega zasebnega sektorja in opravlja tiste storitve, ki jih trg (torej gospodarstvo) ne opravlja. V tem smislu je nevladni sektor gospodarstvu komplementaren in zato potreben. Tako zdravstvena dejavnost, kot storitvena in znanstvena disciplina pomembno prispeva k zdravju v gospodarski dejavnosti, kar je zapisano tudi v mednarodnih usmeritvah svetovne zdravstvene organizacije za področje Evrope. Projekt je uporaben za vse zdravstvene delavce, tudi tiste, ki so v zasebnem sektorju, in pa nasploh za vse organizacij, kjer so zaposleni v intenzivnejših stikih/odnosih s strankami – teh je pa v gospodarstvu veliko.

Slovenija sodi med države, kjer obvladovanje nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu ni ne sistematično znanstveno raziskano ne obvladovano na strokovni ravni. Nasilje se plazeče tako pojavlja tudi v ustanovah, kjer je varnost primarni pogoj za zdravljenje in ohranjanja zdravja. Družba ne more strmeti k ničelni toleranci nad nasiljem, če so za svoje zdravje ogroženi zdravstveni delavci. Varnost je v zdravstvenem sistemu v Sloveniji področje, ki se šele razvija in ta projekt je pomemben korak razvoju kakovosti stanja v zdravstvenem sistemu Slovenije. Zdravstveni delavci se v svojem izobraževalnem procesu niso izobrazili na področju obvladovanja nasilja niti niso za to pooblaščeni. Dobro zdravstveno oskrbo lahko nudijo le zdravstveni delavci, ki se pri svojem delu ne bojijo za svoje zdravje ali življenje. Projekt je pomembno prispeval k znanstvenemu raziskovanju pojavnosti nasilja nad zaposlenimi v zdravstvenem sistemu in hkrati predlagal ukrepe ter model funkcionalnega izobraževanja.

Rezultati in gradiva

• Raziskovalno poročilo: analiza opravljenih raziskav in literature na področju pojavnosti agresije nad zaposlenimi v zdravstvu ter primerjava s tujino
• Raziskovalno poročilo: pregled načinov merjenja pojavnosti nasilja in agresivnega vedenja v okviru zdravstvenih sistemov. Izdelava enotnega in celovitega inštrumenta za zaznavo in merjenje pojavnosti nasilja in agresivnega vedenja
• Raziskovalno poročilo: Razširjenost agresivnosti nad zaposlenimi v zdravstvu in analiza stališč
• Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi pacientov – končno poročilo

Trajanje projekta: 1. 4. 2018–31. 3. 2020

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektna partnerja: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede (UM, FVV) in Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (FZAB)

Financiranje: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)