Ugotavljanje vzrokov za hospitalizacije pacientov zaradi sladkorne bolezni (V3-1909)

Naslov projekta: Ugotavljanje vzrokov za hospitalizacije pacientov zaradi sladkorne bolezni (V3-1909)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17958

 Opis projekta

Čim bolj natančni podatki o hospitalizacijah pacientov zaradi sladkorne bolezni oziroma zaradi komplikacij sladkorne bolezni so izjemnega pomena za dobro načrtovanje ukrepov in za zagotavljanje ustreznih zmogljivosti. Ti podatki so nujno potrebni tudi za oceno uspešnosti ukrepanja, dolgoročno pa tudi za preverjanje trendov.

Metode in potek dela:

Pri osebah, ki prejmejo v tekočem letu vsaj 1 RP (varianta: ki so v zadnjih treh letih pred opazovanim letom prejele vsaj 1RP) iz skupine antihiperglikemikov A10, bomo analizirali:

1. najpogostejše vzroke za hospitalizacije in njihovo trajanje (če bodo viri dopuščali),
2. hospitalizacije, ki bi se jim bilo možno izogniti (“avoidable hospitalisations”),
3. hospitalizacije zaradi/v povezavi s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni (aterosklerotične žilne bolezni, prizadetost ledvic, spodnjih udov, vida),
4. hospitalizacije zaradi rakavih obolenj.

Kadar bo le mogoče, bomo uporabili standardne mednarodno primerljive definicije. V primeru amputacij spodnjih udov bomo izvedli tudi verifikacijo pravilnosti kodiranja ter pripravili vprašalnik, s pomočjo katerega bomo na podlagi vpogleda v odpustno pismo analizirali ključne vzroke za amputacijo. Analiza bo potekala anonimno tako glede bolnika kot zdravnika, med analizirane podatke pa bomo vključili spol, starost, regijo bivališča in regijo zdravstvenega izvajalca, kjer je bil bolnik hospitaliziran.

Cilji projekta:

1. preveriti vzroke hospitalizacij  bolnikov s sladkorno boleznijo,
2. zagotoviti ustrezno kodiranje  vzrokov za hospitalizacijo bolnikov s sladkorno bolezen,
3. vzpostaviti kazalnik kakovosti zdravstvene obravnave bolnikov s sladkorno boleznijo.

Faze projekta in njihova realizacija:

Raziskovalni projekt je razdeljen v tri sklope oziroma delovne pakete (DP).

DP 1: V okviru prvega sklopa bo potekalo proučevanje vzrokov hospitalizacij oseb, ki imajo sladkorno bolezen. Predvidene so naslednje aktivnost:i

1. proučevanje najpogostejše vzrokov za hospitalizacije sladkornih bolnikov in njihovo trajanje- po starosti in spolu,
2. proučevanje hospitalizacij, ki bi se jim bilo možno izogniti (“avoidable hospitalisations”) – po starosti in spolu,
3. proučevanje hospitalizacije zaradi oziroma v povezavi s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni (aterosklerotične žilne bolezni, prizadetost ledvic, spodnjih udov, vida),
4. proučevanje hospitalizacij zaradi rakavih obolenj – po vrstah raka, starosti in spolu,
5. izdelava navodila za kodiranje vzrokov hospitalizacije oseb s sladkorno boleznijo.

Za potrebe  raziskovalnega dela v okviru štirih nalog prvega sklopa bo pripravljena posebna baza bolnikov, ki so v letu 2018 prejeli vsaj 1 RP iz skupine antihiperglikemikov A10. analizirali bomo:

1. najpogostejše vzroke za hospitalizacije in njihovo trajanje,
2. hospitalizacije, ki bi se jim bilo možno izogniti (avoidable hospitalisations),
3. hospitalizacije  zaradi/v  povezavi  s  kroničnimi  zapleti  sladkorne  bolezni (aterosklerotične žilne bolezni, prizadetost ledvic, spodnjih udov, vida),
4. hospitalizacije zaradi rakavih obolenj.

DP 2: V okviru drugega sklopa bo potekalo proučevanje amputacij spodnjih ektremitet, in sicer:

1. proučevanje indikacij za amputacije spodnjih udov in
2. izdelava navodila za kodiranje amputacij spodnjih udov.

V primeru amputacij spodnjih udov bomo izvedli tudi verifikacijo pravilnosti kodiranja ter pripravili vprašalnik, s pomočjo katerega bomo na podlagi vpogleda v odpustno pismo analizirali ključne vzroke za amputacijo. Analiza bo potekala anonimno tako glede bolnika kot zdravnika, med analizirane podatke pa bomo vključili spol, starost, regijo bivališča in regijo zdravstvenega izvajalca, kjer je bil bolnik hospitaliziran. Ključni sodelavci pri raziskavi bodo nosilci zdravstvene dejavnosti v posamezni bolnišnici. Preko sodelovanja z njimi bomo pridobili podatke o opravljenih amputacijah in o vzrokih, ki so pripeljali do amputacije spodnjih ekstremitet. Posebna pozornost bo namenjena delitvi stopenj amputacije po resnosti amputacije – tako imenovane male in velike amputacije.

DP 3: Diseminacija

DP 3 ima velik pomen za nadaljnje delo in razvoj. Glede na to da je mogoče pričakovati nedoslednosti pri  beleženju  vzrokov hospitalizacij in tudi vzrokov za amputacije, bo v okviru DP 3  izvedena  diseminacija, in sicer na dva načina in za različne skupine:

1. splošna diseminacija in
2. strokovno usmerjena diseminacija.

Splošna disemnacija bo namenjena širši javnosti, še posebej posameznim deležnikom, kot so nosilci odločitev v okviru sistema zdravstvenega varstva  ter nevladnim organizacijam. Njen namen bo informiranje in  spodbuda za uporabo  rezultatov projekta pri nadaljnjem delu in odločitvah v okviru upravljanja sistema zdravstvenega varstva.

Strokovna diseminacija bo namenjena zgolj strokovni javnosti s posebnim poudarkom na tistih skupinah strokovnjakov, ki so vključeni v zdravstveno  obravnavo sladkornih bolnikov. Njim bodo predstavljene tudi  usmeritve glede kodiranja vzrokov hospitalizacije  oseb s sladkorno boleznijo ter vzrokov za amputacijo  (veliko ali malo) na ekstremitah spodnjih udov.

Dodana vrednost

Podatki o razširjenosti sladkorne bolezni, o vzrokih, ki terjajo bolnišnično zdravje kot tudi o deležu in vrsti zapletov, ki bremenijo družbo, so v mednarodnem merilu in seveda tudi v Sloveniji,  nezanesljivi. Pristop, ki ga bomo v okviru projekta uporabili, temelji na epidemiološki raziskavi, kar omogoča tudi oceno pojavov na popuacijski ravni. Menimo, da bomo z jasnimi epidemiološkimi podatki iz te raziskave lahko podprli vse deležnike (MZ, ZZZS, izvajalci zdravstvenih storitev) pri uvajanju potrebnih sprememb za povečanje kakovosti in ustreznosti zdravstvene obravnave sladkornih bolnikov. Dolgoročno bo to pomenilo tudi pomemben prispevek k zagotavljanju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva.  V mednarodnem merilu bodo naši rezultati omogočili oceno trenutnega stanja v tem delu Evrope. Metodološki pristop bo koristen tudi za druge države, ki se prav tako kot Slovenija, soočajo z hitrim naraščanjem števila sladkornih bolnikov. Zelo pomemben je tudi vidik sodelovanja z OECD. Slovenija bo končno lahko posredovala točne podatke o amputiranih spodnjih ekstremitetah, do katerih je prišlo zaradi poznih zapletov sladkorne bolezni.

Rezultati projekta, ki bodo osnova za sprejem nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje pojavljanja sladkorne bolezni, bodo na ta način posredno ugodno vplivali tudi na delovanje gospodarstva.  Na osnovi naših podatkov bomo lahko opravili dodatne ekonomske analize bremena, ki ga sladkorna bolezen predstavlja v Sloveniji. Bolezen prizadene tudi gospodarsko dejavnost, saj je sladkorna bolezen eden od dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšano delazmožnost zaposlenih in na povečano stopnjo invalidnosti. To bo še posebej izrazito s podaljševanjem delovne dobe. Dobro poznavanje stroškov, ki so povezani z osnovno boleznijo ter zdravljenjem komplikacij, kot tudi stroškov, ki so posledica zmanjšanje zmožnosti za delo ter invalidnosti, pomeni dobro osnovo za sprejem in udejanjanje preventivnih programov, ki bodo prispevali k zmanjševanju obolevanja, zmanjševanju negativnih posledic zapletov pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

Rezultati in gradiva

Rezultati bodo predstavljeni opisno samo za te osebe, primerjalno glede na ostalo populacijo, razlike po spolu, starosti, regijah bivališča in po drugih pomembnih socialnoekonomskih determinantah, ki bodo na voljo v razpoložljivih bazah podatkov, ter trende.

Projekt se je zaključil. Pripravili smo celovito poročilo o hospiatalizacijah zaradi sladkorne bolezni ter poročilo o amputacijah spodnjih okončin. Poleg tega smo uspeli predstaviti rezultate na  Nacionalni konferenci o sladkorni bolezni v novembru 2022 ter na mednarodnem srečanju v decembru 2022

Trajanje projekta: 1. 11. 2019‒30. 4. 2022

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektni partner: Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)