Prehranski status in telesni habitus sta skozi celotno življenje tesno povezana in imata določen naraven potek. Oba se lahko, predvsem zaradi življenjskega sloga, spreminjata in v sodobnem času smo pogosto priča izrazitim nihanjem v telesni teži posameznika.
»Eden od glavnih ciljev našega raziskovalnega projekta je pridobitev zanesljivih epidemioloških podatkov z uporabo obstoječih redno vzdrževanih in ažuriranih podatkovnih zbirk z obveznim poročanjem izvajalcev zdravstvenega varstva. S temi podatki bo moč bolje oceniti vpliv izgube telesne mase pri bolnikih s kroničnimi boleznimi na javno zdravje. Slednje lahko, hkrati s podatki o pojavnosti in validaciji testov telesne zmogljivosti, ključno vpliva na odločitve glede presejalnih in preventivnih ukrepov in programov. Povedano drugače, če bomo imeli zanesljive napovedne kriterije za izgubo telesne mase, bomo lahko svetovali glede preventivnih ukrepov. Hkrati moramo izboljšati diagnostična orodja, validacija testov telesne zmogljivosti pa nam bo omogočila izbrati najprimernejši test glede na bolnikovo osnovno kronično bolezen. Rezultati patofizioloških raziskav bodo pomembni za proučevanje možnih razlik med kroničnimi boleznimi in za vrednotenje učinkov rehabilitacije na različne mehanizme. Pomembnost tega projekta je torej večdimenzionalna, saj povezuje več medicinskih disciplin in se celostno ter integrirano ukvarja z izgubo telesne mase, vključno z bolnikovim subjektivnim doživljanjem izgube telesne mase”
Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17318
Prehranski status in telesni habitus sta skozi celotno življenje tesno povezana in imata določen naraven potek. Oba se lahko, predvsem zaradi življenjskega sloga, spreminjata in v sodobnem času smo pogosto priča izrazitim nihanjem v telesni teži posameznika. Ta se večinoma pojavljajo kot epizode povečanja telesne teže, ki jim sledijo obdobja prostovoljne izgube, zlasti zaradi estetskih razlogov. V medicini se telesni habitus najpogosteje opisuje z indeksom telesne mase; tako znanstvena kot klinična skupnost pa se predvsem ukvarjata s problematiko debelosti.
Med debelostjo in pojavnostjo kroničnih bolezni je jasno dokazana vzročna povezanost; odnos do debelosti pri bolnikih z razvitimi kroničnimi boleznimi pa je veliko bolj kompleksen. Danes velja, da izguba telesne teže pri starejših osebah in bolnikih s kronično boleznijo ni dober znak; že nekaj časa pa obstajajo dokazi, da velja ravno nasprotno, čemur pravimo paradoks debelosti z reverzno epidemiologijo. En ali več telesnih predelov (mišice, maščevje, kosti) lahko prizadene izguba, kar se v končni obliki kaže kot kaheksija. Ocenjujemo, da 10–70 % bolnikov s kroničnimi boleznimi razvije kaheksijo, ki je nepopravljivo stanje z zelo omejenimi terapevtskimi možnostmi in slabo prognozo. Zaradi razsežnosti kaheksije jo z vidika javnega zdravja lahko uvrstimo med velike javnozdravstvene probleme. Če so prizadete le skeletne mišice, govorimo o sarkopeniji, pri kateri so klinične posledice precej podobne kot pri kaheksiji.
V literaturi objavljeni epidemiološki podatki večinoma predstavljajo le ocene kaheksije in sarkopenije, pri čemer so bile uporabljene različne definicije teh dveh stanj na razmeroma majhnih populacijskih vzorcih. Pomanjkanje dobrih epidemioloških podatkov je lahko tudi posledica definicij teh dveh stanj, ki temeljijo na konsenzu strokovnjakov. Vsaj za nekatere od definicij velja, da so precej zapletene za uporabo v klinični praksi. V tem kontekstu je pomembno, da ima kaheksija in od nedavno tudi sarkopenija, svojo kodo v Mednarodni klasifikaciji bolezni, različica 10 (MKB-10). Zato je nenavadno, da v velikih podatkovnih zbirkah niso pogosteje uporabili omenjenih kod za epidemiološke raziskave. Tak pristop bi bil primeren tudi za prepoznavo bolnikov in vključitev v patofiziološke raziskave, saj so ta področja še zmeraj slabo raziskana.
Naš raziskovalni projekt ima dve vzporedni raziskavi: prva je retrospektivna in se osredotoča na epidemiološke podatke, ki jih bomo pridobili iz velike podatkovne zbirke o hospitalizacijah (Spremljanje bolnišničnih obravnav, katere nosilec je NIJZ); druga bo prospektivna in bo pri bolnikih s kroničnimi boleznimi (srčnim popuščanjem, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, kronično ledvično boleznijo, rakom) uporabila sedanjo definicijo za kaheksijo in sarkopenijo. V drugi raziskavi bomo tudi validirali več testov telesne zmogljivosti in odvzeli biološke vzorce za raziskovanje patofizioloških mehanizmov. Druga raziskava bo potekala v kliničnem okolju v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Podatke o bolnikih iz obeh raziskav bomo povezali s Centralnim registrom prebivalstva in nacionalno podatkovno zbirko o hospitalizacijah za spremljanje umrljivosti in/ali hospitalizacij.
Faze projekta in njihova realizacija
Projekt ima več faz realizacije. Najprej bomo pregledali relevantno literaturo širšega raziskovalnega področja, nato bomo pripravili do dva znanstvena prispevka o sarkopeniji in/ali kaheksiji pri bolnikih s kroničnimi boleznimi. Pregledali bomo in dokončno opredelili nekatere metodološke značilnosti ter izvedbe obeh epidemioloških raziskav (retrospektivne in prospektivne) s pripravo ustrezne vloge za presojo etičnosti. Zaprosili bomo za podatke in pričeli z izvedbo analize podatkov (retrospektivna raziskava). Pripravili se bomo na pričetek izvedbe prospektivne raziskave (raziskovalna oprema, meritve, postopki, naloge raziskovalcev) ter pripravili znanstvene povzetke za domača in tuja strokovna srečanja.
Pripravili bomo prvo celostno analizo podatkov o kaheksiji in sarkopeniji iz nacionalnih podatkovnih zbirk; naše izkušnje bodo pomemben prispevek na področju epidemiologije in trenutne obravnave bolnikov z izgubo telesne mase.
Z našim raziskovalnim projektom smo ocenjevali klinično prakso glede beleženja izgube telesne mase in vpliva na izhod bolezni. V nacionalni podatkovni zbirki smo zajeli obdobje med letoma 2004–2019, v katerem smo beležili 5.484.103 obravnav; diagnoza ‘kaheksija’ je bila poročana za 19.438 obravnav ter 14.089 bolnikih. V analizi 221 bolnikov smo ugotovili sarkopenijo pri skoraj tretjini bolnikov, kar je bilo povezano s slabšo telesno zmogljivostjo. V obeh primerih je bila izguba telesne mase povezana s slabšo prognozo bolnikov. Naši rezultati tudi kažejo, da je ozaveščenost glede pogostosti in pomena izgube telesne mase nezadostna in da potrebujemo dobro načrtovane in organizirane aktivnosti ozaveščanja za boljšo obravnavo v klinični praksi. Ugotovili smo tudi, da lahko ključne preiskave in teste za oceno izgube telesne mase in telesne zmogljivosti uporabimo tudi pri bolnikih s kroničnimi boleznimi. Izjemnega pomena so tudi podatki o bolnikovem doživljanju izgube telesne mase, saj je razumevanje njihovih vidikov ter pričakovanj pomemben del njihove oskrbe. Naše ugotovitve dopolnjujejo trenutna spoznanja in pomembno prispevajo tudi v mednarodnem merilu. Gre za prve podatke iz nacionalnih podatkovnih zbirk, ki so zato pionirski tudi v svetovnem merilu. Poleg baze kliničnih podatkov smo ustvarili tudi zbirko bioloških vzorcev, ki je pomembna tudi za povezovanje z drugimi centri v tujini.
V okviru epidemije covida-19 smo morali prilagoditi naše raziskovalne aktivnosti in smo se delno osredotočili tudi v telesni habitus pri bolnikih s covidom-19. Zbrali smo podatke o 2.139 bolnikih (mediana starost 68 let, 88 % s sočasnimi obolenji, indeks telesne mase znan pri 67 % bolnikov, mediana vrednost 30.1), katerih bolnišnična umrljivost je bila 55 %. Izkazalo se je, da je nižji indeks telesne mase povezan z višjo umrljivostjo, kar je bilo neodvisno od sočasnih obolenj in od potrebe po kisiku ali oblike ventilacijske podpore. Naši rezultati pomembno prispevajo k trenutnim raziskovalnim spoznanjem in postavljajo temelje za nadaljnje nacionalne raziskave ter mednarodno povezovanje v kontekstu intervencijskih raziskav.
Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta:
Trajanje projekta: 1. 7. 2018–30. 6. 2022
Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Projektni partner: Splošna bolnišnica Murska Sobota (SB MS)
Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
