Svetovni dan hrane 2026 – Inovacije danes. Hrana za jutri.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ob tej priložnosti poudarja pomen inovacij, tradicionalnega znanja in sodelovanja za zagotavljanje dostopa do zadostne količine raznovrstne, varne in hranljive hrane za vse, ob sočasnem ohranjanju okolja za prihodnje generacije. Države in druge deležnike spodbuja, naj se obeležitvi pridružijo z organizacijo dogodkov in dejavnosti ter tako prispevajo k širjenju tega sporočila.

V Sloveniji lahko k temu prispevamo s povezovanjem znanstvenega in tehnološkega napredka z znanjem ter izkušnjami domačih pridelovalcev, s sodelovanjem med kmetijstvom, šolstvom, zdravjem in lokalnimi skupnostmi ter z odgovornim ravnanjem s hrano. Inovacije in preverjene tradicionalne prakse lahko okrepijo lokalno preskrbo, izboljšajo dostopnost do hranljivih in kakovostnih virov hrane in povečajo odpornost na krize, hkrati pa pomagajo ohranjati naravo za prihodnje generacije.

Hrana za jutri se začne pri otrocih

Ob obeležitvi Svetovnega dne hrane je NIJZ preko mreže zdravih šol 14. oktobra 2026 organiziral spletni strokovni dogodek z naslovom »Hrana za jutri se začne pri otrocih«, preko spletne platforme ZOOM. Dogodek, ki ga je moderirala Vesna Pucelj, koordinatorica Zdravih šol na NIJZ, je bil namenjen organizatorjem šolske prehrane, ravnateljem, učiteljem in vsem, ki jih ta tematika zanima.

V času, ko se globalni in lokalni prehranski sistemi soočajo z izjemnimi pritiski zaradi podnebnih sprememb, gospodarske negotovosti, draginje in posledičnih vplivov na prehransko varnost, postaja organizirana šolska prehrana v Sloveniji eden najpomembnejših socialnih, okoljskih in javnozdravstvenih stebrov. Prenovljene Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki se implementirajo v prakso, v središče postavljajo zdravo in trajnostno prehranjevanje ter načela celostnega pristopa “Eno zdravje” (One Health) ter nujnost drastičnega zmanjševanja količin zavržene hrane.

Na strokovnem dogodku so bile obravnavane presečne teme, ki povezujejo globalne strategije z vsakodnevno prakso na šolskem krožniku:

1. integracija strategij FAO in preoblikovanje agroživilskih sistemov skozi prizmo šolske prehrane in pristopa »Eno zdravje«,
2. dolgoročni vpliv vremena in podnebnih sprememb na prihodnost zagotavljanja varne in kakovostne hrane,
3. sistemska pripravljenost slovenskih šol na implementacijo trajnostne prehrane in novih prehranskih smernic,
4. pomen in prihodnost Šolske sheme EU v novi skupni kmetijski politiki 2028–2034 ter njena vloga pri zagotavljanju dostopa do kakovostne hrane za vse otroke v času visoke inflacije in socialnih stisk,
5. izzivi prihodnosti: alternativni viri hrane, lokalna in eko živila v šolah, inovativni projekt PrehInfo, Šolska shema v času draginje in prenos trajnostnih priporočil v neposredno pedagoško prakso in na šolske jedilnike.

Predavatelji so torej predstavili strokovna spoznanja, ugotovitve raziskav in primere dobrih praks ter osvetlili možnosti za uresničevanje trajnostne prehrane v šolskem okolju. Njihova ključna sporočila predstavljamo v nadaljevanju.

Dr. Blaža Nahtigal (FAO in WFP) je izpostavila pomen povezovanja znanja, inovacij in tradicionalnih praks za zagotavljanje prehranske varnosti ter bolj trajnostnih prehranskih sistemov. Pri tem je izpostavila šolsko prehrano kot pomembno priložnost za razvoj zdravih prehranskih navad in odgovornega odnosa do hrane. Kakovostni šolski obroki, sodelovanje z lokalnimi pridelovalci, vključevanje sezonskih živil in zmanjševanje količine odpadne hrane prispevajo tako k zdravju otrok kot k varovanju okolja. Opozorila je tudi na pristop »Eno zdravje«, ki povezuje zdravje ljudi, živali, rastlin in okolja, ter poudarila, da lahko z vlaganjem v znanje in sodelovanjem načela trajnostnega razvoja prenesemo v vsakodnevno prakso.

Šolska prehrana je pomemben del te vizije in celostnega pristopa Slovenske mreže zdravih šol. Šole niso le prostor izobraževanja, temveč tudi okolje, v katerem otroci razvijajo zdrave prehranske navade ter spoznavajo pomen uravnotežene prehrane, varnosti živil in odgovornega ravnanja s hrano. Kakovostni šolski obroki, povezovanje z lokalnimi pridelovalci, izbira sezonskih živil in zmanjševanje količine odpadne hrane predstavljajo pomemben prispevek k zdravju otrok in trajnostnemu razvoju.

Dr. Andreja Sušnik (ARSO) je pojasnila: »Vreme in podnebje pomembno sooblikujeta pridelavo hrane in prehransko varnost. Vse pogostejši vremenski ekstremi lahko ogrozijo pridelek in zanesljivost oskrbe s hrano. Meteorološki podatki in podnebne projekcije ARSO pomagajo razumeti spreminjajoča se tveganja ter načrtovati prilagajanje kmetijstva, saj je odpornost pridelave hrane na podnebne spremembe ključna za našo prihodnost.«

»Inovacije lahko izboljšajo prehransko vrednost živil ter omogočijo dostopno, bolj zdravo in trajnostno ponudbo, a hrana za jutri postanejo šele, ko jih izberemo in pojemo. Šolski krožnik to jasno pokaže: sprejetost sprememb ni le stvar okusa, odvisna je od sistema šolske prehrane kot celote, od organizacije in ponudbe do preferenc, znanja in motivacije učencev, staršev in zaposlenih,« je opozorila dr. Mojca Korošec iz BF Univerze v Ljubljani.

Dr. Matej Gregorič (Center za proučevanje in razvoj zdravja, NIJZ), je poudaril, da lahko na trajnostno prehrano v šolah računamo šele takrat, ko se ne bomo več osredotočali le na jedilnike in doseganje ‘zelenih’ kvot na papirju, temveč na urejanje realnih pogojev na terenu. Ključno je, da prehransko vzgojo in šolsko okolje združimo v enoten sistem, zunanje administrativno breme pa preusmerimo v nujne investicije v kulinarično znanje kadra ter posodobitev kuhinjske infrastrukture. Trajnostni šolski obrok bo namreč zaživel šele takrat, ko bo pridelan lokalno, pripravljen kulinarično vrhunsko in na koncu preko procesa postopne familiarizacije dobro sprejet med učenci, brez vsiljevanja ali strahu pred polnimi koši odpadkov.

Prihodnost Šolske sheme, kot del skupne kmetijske politike, se že snuje v okviru nastajajočega Nacionalno – regijskega partnerskega načrta, ki bo financiran iz novega Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo, blaginjo in varnost za obdobje 2028–2034, o čemer je govorila Tanja Polak Benkič z Ministrstva za kmetijstvo. Namen Nacionalno – regijskega partnerskega načrta, v katerega je vključena skupna kmetijska politika,  je zagotavljanje hitrejše in prilagodljivejše podpore za večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo po vsej Uniji. Vloga šolske sheme v novem obdobju ima poudarek v spodbujanju zdravega prehranjevanja z lokalno pridelanimi proizvodi in ponovnim povezovanje otrok s kmetijstvom.

Urška Kolar iz Centra za komuniciranje NIJZ ugotavlja: »Družbena omrežja so pomemben del informacijskega okolja mladostnikov, na katerih se prehranski nasveti prepletajo z zabavo, osebnimi izkušnjami, oglaševanjem in viralnimi trendi. Naše raziskave kažejo, da mladostniki pri presoji zanesljivosti prehranskih informacij uporabljajo različne strategije, kot so primerjanje in preverjanje virov, upoštevanje priljubljenosti ustvarjalcev, komentarjev in izkušenj drugih uporabnikov.»

Vida Fajdiga Turk iz Centra za proučevanje in razvoj zdravja, NIJZ,  je izpostavila ukrep Šolska shema sadja, zelenjave in mleka kot pomemben mehanizem za zagotavljanje dostopa do kakovostne hrane za vse otroke. Z razdeljevanjem brezplačnega sadja, zelenjave in mleka v šolah se neposredno blažijo socialne neenakosti. Hkrati ta ukrep deluje preventivno na področju javnega zdravja, saj vzpostavlja zdrave prehranske navade v obdobju intenzivnega telesnega in kognitivnega razvoja.

Nika Lichteneger, učiteljica gospodinjstva in organizatorka šolske prehrane, OŠ Muta poudarja: «Na OŠ Muta si prizadevamo zagotavljati kakovostno, pestro in uravnoteženo šolsko prehrano v skladu z novimi prehranskimi smernicami. Največji izziv je usklajevanje prehranskih priporočil z željami in prehranskimi navadami otrok. Zato se nam zdi pomembno, da učencem prisluhnemo in jih aktivno vključujemo v oblikovanje šolske prehrane. Zavedamo se, da otroci določenih živil in novih okusov ne sprejemajo vedno z navdušenjem. Kljub temu jih vsakodnevno spodbujamo k okušanju novih jedi ter jih postopoma navajamo na bolj zdrave in raznolike prehranske navade.«

Dr. Stojan Kostanjevec (PeF, Univerze v Ljubljani) pa je sklenil z mislijo: »Predstavitev obravnava trajnostno prehrano in vlogo šole pri njenem uresničevanju skozi šolske obroke in prehransko izobraževanje. Poudarja pomen prehransko ustreznih, okoljsko sprejemljivih in učencem sprejemljivih obrokov ter predstavlja možnosti za izboljšanje šolskih jedilnikov. S praktičnimi primeri izpostavlja pomen postopnega uvajanja sprememb in vključevanja učencev. Posebna pozornost je namenjena razvijanju trajnostne prehranske pismenosti in odgovornega odločanja o prehrani.«