PrehInfo

Opis projekta

V projektu raziskujemo, kako mladostniki iščejo, interpretirajo in uporabljajo informacije o prehrani v digitalnem okolju. V središču raziskave je vprašanje, na kakšen način mladi dostopajo do informacij o prehrani in kako te informacije vplivajo na njihove prehranske odločitve in predstave o zdravem življenjskem slogu. Projekt izhaja iz predpostavke, da količina informacij, ki so danes dostopne na spletu in družbenih omrežjih, ne pomeni nujno tudi boljše informiranosti, temveč lahko vodi do večje zmedenosti in sprejemanja napačnih ali zavajajočih vsebin.

Raziskava bo združila analizo obstoječih podatkov, zbranih v okviru spremljanja prehranskih navad osnovnošolcev in njihovega iskanja informacij o prehrani s kvalitativnimi metodami, s katerimi želimo bolje razumeti, kako mladi razumejo vprašanja o iskanju prehranskih informacij in kako interpretirajo posamezne vire. Posebna pozornost bo namenjena razlikam med spoloma in starostnimi skupinami ter vlogi družbenih omrežij, vplivnežev in drugih spletnih virov pri oblikovanju prehranskih predstav.

Ozadje

Digitalni mediji in družbena omrežja so postali eden glavnih virov informacij o zdravju, zlasti za mlade. To velja tudi za področje prehrane, ki predstavlja pomemben dejavnik javnega zdravja in je hkrati ena najbolj razširjenih tem na spletnih platformah. Vendar pa spletni prostor poleg strokovno utemeljenih informacij vsebuje tudi veliko netočnih, zavajajočih ali komercialno motiviranih vsebin.

Mladostniki so v takšnem okolju posebej ranljivi. Nahajajo se v obdobju intenzivnega kognitivnega in socialnega razvoja, hkrati pa pogosto še nimajo dovolj razvitih veščin za kritično presojanje verodostojnosti informacij. Odločanje o tem, katerim virom bodo zaupali, zato pogosto temelji na dostopnosti, vizualni privlačnosti ali družbenih signalih, kot so priljubljenost vsebine, priporočila vrstnikov ali vpliv vplivnežev.

Hkrati digitalne platforme uporabljajo algoritme, ki prilagajajo vsebine posameznim uporabnikom in s tem dodatno krepijo določene prehranske norme ali trende. Takšno okolje lahko prispeva k širjenju napačnih predstav o prehrani, krepitvi nerealnih idealov telesa in sprejemanju potencialno škodljivih prehranskih praks. Zaradi tega je razumevanje načinov, kako mladostniki pridobivajo in interpretirajo prehranske informacije na spletu, ključno za načrtovanje učinkovitih javnozdravstvenih komunikacijskih pristopov.

Namen projekta

Namen raziskave je bolje razumeti, kako mladi pridobivajo prehranske informacije, s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo in kakšno je zaupanje v posamezne vire informacij. S tem želimo prispevati h krepitvi prehranske pismenosti in izboljšati dostop do zanesljivih informacij.

Cilji projekta

Glavni cilj predlaganega projekta je izboljšati indikatorje, ki so dodani k vprašalniku o šolski shemi prehranjevanja in se nanašajo na pridobivanje informacij tako, da bo jasneje odražal razumevanje in informacijske navade otrok ter mladostnikov. Z izvedbo fokusnih skupin želimo prepoznati nejasnosti v indikatorjih, preveriti dejavno razumevanje prehranskih informacij in pripraviti prenovljeno orodje. Z izvedbo projekta želimo ustvariti zanesljive podatke, ki bodo podlaga za razvoj ustreznih komunikacijskih pristopov in spletne kampanje.

Faze projekta in njihova realizacija

Najprej bo pripravljen pregled literature o tem, kako mladostniki iščejo prehranske informacije, katere vire uporabljajo in kako presojajo njihovo zanesljivost. Ti podatki bodo služili kot osnova za načrtovanje fokusnih skupin, ki jih bomo analizirali skupaj z rezultati vprašalnika. Na podlagi vseh zbranih podatkov in ugotovitev b pripravljena spletna kampanja o iskanju informacij o prehrani za mladostnike.

Dodana vrednost

S projektom bomo podprli razvoj bolj ciljno usmerjenih javnozdravstvenih intervencij, ki bodo upoštevale dejanske informacijske prakse mladostnikov v digitalnem okolju. S tem bo projekt prispeval k bolj učinkovitim strategijam za spodbujanje zdravega prehranjevanja ter k zmanjševanju vpliva zavajajočih prehranskih informacij na spletu.

Pričakovani rezultati in gradiva

Projekt bo prispeval k posodobljenemu in jasno razumljivemu dodatku k vprašalniku o preverjanju šolske sheme prehrane osnovnošolcev, ki zanesljivo meri vedenja in razumevanje mladostnikov pri iskanju informacij o prehrani. Z vključitvijo kvalitativnih metod bo mogoče preveriti, ali vprašanja v obstoječih anketnih instrumentih dejansko merijo tisto, kar želimo spremljati, ter po potrebi predlagati izboljšave.

V projektu bodo nastali poročilo, strokovni prispevek o rezultatih in z dokazi podprta spletna kampanja.

Trajanje projekta: 1. januar 2026 – 31. december 2026

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Projekt je sofinanciran iz sredstev internega razpisa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za razvojno-raziskovalne projekte v letu 2026.