L7- 6806 Obvladovanje nalezljivih bolezni s cepljenjem

Naziv projekta: Obvladovanje nalezljivih bolezni s cepljenjem: kdo so dvomljivci in nasprotniki cepljenja ter kako z njimi komunicirati?  L7-6806

Trajanje projekta: ZAKLJUČEN (1. 7. 2014–30. 6. 2017 – podaljšano do 28.2.2018)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)

Sofinanciranje: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (25%)

Sestava projektne skupine:

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Vodja projekta je Izr. prof. dr. Alenka Kraigher

Člani projektne skupine – Povezava SICRIS, na naslednji povezavi.

Povezava na SICRIS podatke za projektno skupino, na naslednji povezavi.

Opis projekta

Cepljenje ima neposreden vpliv na zmanjšanje širjenja in pojavnosti nalezljivih bolezni. Sodobna informacijska tehnologija tudi na področju cepljenja nudi široko okolje za širjenje informacij in dezinformacij, kar ima lahko izjemen vpliv na odnose v družbi, celo na  zmanjševanje deleža cepljenih, zaradi česar se bolezni lahko nezadržno širijo ali se nekatere že pozabljene bolezni tudi vrnejo. V Sloveniji odnosa ljudi do varovanja pred nalezljivimi boleznimi s cepljenjem nismo poznali dovolj dobro in ne vemo kam naj susmerijo aktivnosti za dosego pozitivnega odnosa do varovanja zdravja s cepljenjem.

Z obsežno raziskavo, v kateri smo znanja in izsledke s področja preventivne medicine povezali s komunikološkimi znanji in metodami raziskovanja, smo dobili pomembne informacije glede odnosa različnih javnosti do obvladovanja nalezljivih bolezni s cepljenjem.  Osnovni namen raziskave je bil, da v populaciji mater otrok, starih do dveh let veljavno ocenimo odnos do cepljenja otrok v Sloveniji, da bi lahko ustrezno usmerili aktivnosti v dosego pozitivnih stališč do varovanja zdravja s cepljenjem. Naše osrednje raziskovalno vprašanje je bilo: Kakšen je v Sloveniji odnos mater otrok, starih do dveh let, do cepljenja?

Izvedli smo načrtovane usmerjene intervjuje in fokusne skupine (pediatri) med kvantitativnimi pa analize vsebin (medijskih objav), ankete izbranih skupin (matere otrok, mlajših od dveh let, zdravniki, študenti medicine) in analize spletnih omrežij.

Uporabili smo eno izmed uporabnih teorij za segmentacijo – situacijsko teorijo javnosti (Situational Theory of Publics), ki je bila v zadnjih letih razširjena v situacijsko teorijo reševanja problemov (Situational Theory of Problem Solving – STOPS). Sledno sestavljajo komunikacijsko delovanje kot odvisna spremenljivka in štiri neodvisne spremenljivke – prepoznavanje problemov, zaznavanje ovir, zaznavanje vpletenosti in referenčni kriterij, ter posredujoča spremenljivka – situacijska motivacija. Model komunikacijskega delovanja razlaga posameznikovo aktivnost pri izbiri, prenašanju in pridobivanju informacij, ki so specifične za izbrano situacijo. To je ključno za razumevanje, kdo so kritični posamezniki in zakaj komunicirajo informacije, ki privedejo do zavračanja otroškega cepljenja.

Analiza slovenskih medijev glede poročanja o cepljenju v zadnjih letih kaže, da so novinarski prispevki izrazito na strani cepljenja. Upad števila pozitivnih prispevkov na temo cepljenja in hkrati porast števila negativnih je sporadičen in običajno povezan s kakšnim posameznikom ali dogodkom.

Z uporabo situacijske teorije javnosti smo proučili odnos in seznanjenost mater glede cepljenja njihovih otrok in na osnovi dveh ključnih kazalnikov odnosa do cepljenja, oblikovanih za našo raziskavo, prepoznali devet segmentov anketiranih mater otrok, vključenih v program cepljenja. Presečna raziskava, ki je bila izvedena v naključnem vzorcu mater otrok, vključenih v program cepljenja, je pokazala nizek (47 %) delež mater, ki zaupajo v cepljenje.

Kar 34 % mater je bilo neopredeljenih glede zaupanja v cepljenje. Matere kot viru informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenim delavcem, kot sta zdravnik (85 %) in medicinska sestra (74 %). Več kot polovica mater zaupa objavam na spletnih straneh (58 %). Delež mater, ki zaupajo objavam na spletnih forumih ali družbenih omrežjih pa je izjemno nizek (9 %). Kar 17 odstotkov mater je kdaj oklevalo pri cepljenju svojih otrok. Le 56 % mater bi otroke cepilo, tudi če cepljenje ne bi bilo obvezno, 23 % jih je bilo glede tega neodločenih.

Zdravniki starše, pri katerih imajo težave s cepljenjem njihovih otrok, delijo v dve skupini: tiste, ki so absolutno proti cepljenju, in tiste, ki zaradi različnih razlogov dvomijo o cepljenju in ga odlagajo. Pri večini staršev iz obeh skupin je strah pred stranskimi učinki cepiv večji kot pred boleznimi in njihovimi hudimi posledicami. Presečna raziskava, izvedena med zdravniki, je pokazala, da 92 % zdravnikov zaupa v cepljenje in učinkovitost cepiv. Zdravniki kot viru informacij o cepljenju najbolj (94 %) zaupajo slovenskim strokovnjakom.

Z ugotovitvami raziskave smo dobili merljive informacije o tem, kaj glede varovanja zdravja verjamejo starši in zdravstveni delavci ter prepoznali kam je potrebno vložiti vire, da bi ohranili sedanji delež cepljenih ali celo izboljšali podporo cepljenju. Rezultati predstavljajo osnovo za ocenjevanje učinkov prihodnjih aktivnosti, intervencij in sprememb zakonodaje. Izsledki raziskave omogočajo izdelavo strateških načrtov na področju obvladovanja nalezljivih bolezni s cepljenjem in ozaveščanja prebivalcev o pomembnosti cepljenja ter oblikovanje zdravstvene politike, hkrati pa so njeni rezultati izvirni tudi v mednarodnem okviru.

Prva velika raziskava o odnosu in stališčih do cepljenja v Sloveniji je v okvirih empirične tipologije na temeljih situacijske teorije javnosti odgovorila na osrednje raziskovalno vprašanje o odnosu do cepljenja mater, otrok, ki so vključeni v program cepljenja. Opozorila je na dejanske in potencialno neugodne vidike tega odnosa za ustrezno precepljenost.

Prepoznali smo ključna nova kazalnika odnosa do cepljenja (eden se nanaša na nenaklonjenost in posledično izogibanje cepljenju otrok po predpisanem program, drugo pa na naklonjenost in posledično prostovoljno cepljenje otrok), ki sta se izkazala za veljavna in primerna za uporabo v nadaljnjih raziskavah.

Teoretsko utemeljeno empirično proučevanje problema nas je postavilo ob bok pionirjem tovrstnega raziskovanja v Evropi. Raziskava je dala izvirne empirične podatke kot podlago za odločanje v Sloveniji, hkrati pa so njeni rezultati izvirni tudi v mednarodnem okviru, saj smo v tej raziskavi na tem javnozdravstvenem problemu prvič aplicirali situacijsko teorijo javnosti, ki se v komunikologiji sicer razvija že več kot trideset let in je bila doslej uporabljena na različni področjih življenja in dela  do reševanja okoljskih problemov. V tem smislu ima aplikativna raziskava tudi znanstveno in ne le aplikativno izvirnost rezultatov.

Raziskava, s katero smo ocenili in kvantificirali vpliv oklevanja in odklanjanja na cepljenje, izjemno  prispeva k razvoju na dokazih temelječe strategije komuniciranja cepljenja.

Ima neposredne posledice za vse deležnike, ki se ukvarjajo s cepljenjem, od zdravstvenih domov do zasebnih zdravnikov in drugih zdravstvenih ustanov na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Projekt ima lahko tudi neposreden pomen za izvajalce kampanj na področju preventivne medicine in promocije javnega zdravja. Projekt je za celotno družbo pomemben na področju neposrednega varovanja zdravja prebivalcev in promocije zdravja, posredno pa za izobraževanje strokovne javnosti (zlasti medicinske, pravne in sociološke) z vidika izboljšave izobraževalnih programov na področju javnega zdravja. Rezultati raziskave lahko tudi na drugih javnih (zdravstvenih) področjih pomagajo pri razumevanju percepcije javnosti, iskanju ustreznih ukrepov in rešitev za spreminjanje morebitne negativne percepcije.

V okviru projekta je bila formirana raziskovalna skupina, v kateri so sodelovali strokovnjaki s področja medicinskih ved, zdravstvenih ved in komunikoloških ved. S tem je bila vzpostavljena interdisciplinarna platforma za učenje in izmenjavo mnenj in pogledov na področju cepljenja, kar je velik doprinos k celostni obravnavi tega kompleksnega področja. Vzpostavljena struktura je pomembna tudi za nadaljnje sodelovanje obeh vključenih inštitucij, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kar lahko prispeva k sodelovanju tudi na drugih področjih javnega zdravja. Še posebej pa na področju cepljenja in komuniciranja cepljenja, ki je v Sloveniji povsem neraziskano področje, kar prispeva k številnim komunikacijskim napakam in s tem tudi slabši podobi cepljenja v javnosti. Posledice pa se odražajo zniževanju precepljenosti ciljnih populacij. Izsledki raziskave o stališčih in odnosu ciljnih skupin slovenskega prebivalstva do cepljenja so lahko dobra osnova za sistemske rešitve na vseh ravneh družbe, krepitev znanja in posredovanje informacij za preprečevanje dezinformacij, ki lahko privedejo do pomembnih posledic za javno zdravje. Ta izziv je treba sprejeti, saj se razmere same po sebi ne morejo razrešiti.

S projektom smo vsi vključeni raziskovalci dobili nova znanja za nadaljnje raziskovalne aktivnosti na področju cepljenja in komuniciranje cepljenja, hkrati pa tudi pomembna orodja v praktičnem smislu za izvajanje komunikacijskih aktivnosti na tem področju tako Nacionalnega inštituta za javno zdravje kot tudi drugih zdravstvenih inštitucij, ki se ukvarjajo s komuniciranjem cepljenja.

Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta:

Znanstvena monografija Cepljenje: Stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji je dostopna na naslednji povezavi.

Kraigher, Alenka (urednik). Cepljenje: stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji. Slovenska izd. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018. 182 str., Ilustr. ISBN 978-961-7002-52-2.  [COBISS.SI-ID 293879296]

Učakar V, Fafangel M, Kraigher A. Vaccine confidence among mothers of young children in Slovenia. V: Abstract book, European Scientific Conference on Applied Infectious Disease Epidemiology, 6-8 November 2017, Stockholm. Stockholm: European Centre of Disease Prevention and Control. 2016, str. 102. Dostopno: https://www.escaide.eu/sites/escaide/files/documents/ESCAIDE_2017%20abstract%20book_final_03.pdf. [COBISS.SI-ID 4164837]

Vrdelja, Mitja, Kraigher, Alenka, Verčič, Dejan, Kropivnik, Samo. The growing vaccine hesitancy: exploring the influence of the internet. European journal of public health, ISSN 1464-360X. Oct 2018, vol. 28, no. 5, str. 934-939. https://academic.oup.com/eurpub/article-abstract/28/5/934/5049203?redirectedFrom=fulltext, doi: 10.1093/eurpub/cky114.

Vrdelja M. Kje potrebno okrepiti komunikacijo? Predavanje na strokovnem posvetu Pnevmokokno cepljenje za otroke – kako lahko izboljšamo precepljenost?, Ljubljana, 19. 5. 2017. [COBISS.SI-ID 4140773]

Terseglav S, Vrdelja M. Komunikacijske veščine: predavanje na Študentski kongres o cepljenju A se ti tud ne bi cepu?, Ljubljana, 7. 4. 2017. [COBISS.SI-ID 4106469]

Kraigher A. Pomen cepljenja – uspehi in omejitve: predavanje na Posvetu o cepljenju, Ljubljana, 22. junij 2017. Domus Medica, Ljubljana. COBISS.SI-ID 4165093]

Verčič D. Komuniciranje o cepljenju: posvet o cepljenju, 22. junij 2017, Domus Medica, Ljubljana. [COBISS.SI-ID 35493469]

Verčič D, Tkalac Verčič A, Kropivnik S. Agnotology and democratization of public relations : EUPRERA 2016 Congress, 18th Annual Congress, Groningen and Amsterdam, 28. Sept.- 1. Oct. 2016. https://www.youtube.com/watch?v=BwTTua4y2ss. [COBISS.SI-ID 35493981]

Vrdelja M. Komuniciranje cepljenja skozi prizmo situacijske teorije javnosti: magistrsko delo. Ljubljana: [M. Vrdelja], 2017. 112 str., ilustr.   [COBISS.SI-ID 34983517]

JERAJ I. Stališča, znanja in prakse študentov medicine do obvladovanja nalezljivih bolezni s cepljenjem: študija primera. Ljubljana: [I. Jeraj], 2017. 65 str., [10] str. pril., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 5250411]

VRDELJA, Mitja. Nacionalna raziskava – Komuniciranje ob cepljenju : predavanje na strokovnem srečanju – HPV cepljenje, Ljubljana, 10. 9. 2018. [COBISS.SI-ID 4285413]