Prehrana in gibanje vsak dan, tudi na praznični dan

Epidemija je pomembno spremenila naš vsakdanji življenjski ritem. Ne gre več le za vprašanje virusa in okužbe z njim, ampak je njegovo obvladovanje močno poseglo tudi v naša življenja, saj poleg neposrednih posledic okužbe prinaša nove ranljivosti, ki se kažejo v dodatnem družbenem in zdravstvenem bremenu zaradi poslabšanja stanja drugih bolezni. Vse našteto pa je poseglo tudi v naše prehranjevanje. V Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo. To obdobje nas opominja, da je dostop do zdravju koristne in varne hrane lahko tudi otežen, predvsem za socialno-ekonomsko šibkejše skupine. Zaradi finančne ranljivosti, kot posledice ukrepov ob epidemiji, obstaja nevarnost, da pričnemo še bolj posegati po prehransko manj ugodnih in pogosto cenenih živilih. Ta vsebujejo veliko energije in malo potrebnih hranil. S tem pa se lahko prehransko stanje teh skupin ljudi še dodatno poslabša.

Delavnica o pripravi zdravju koristnih obrokov

V okviru pridobitve simbola Prava izbira je bilo izvedeno prvo brezplačno usposabljanje za ponudnike študentske prehrane, sestavljeno iz teoretičnega modula in praktične delavnice priprave jedi. Udeležba na usposabljanju je eden od pogojev za pridobitev simbola Prava izbira, drugi pogoj pa je izpolnjena vloga s kosili, ki kandidirajo za pridobitev simbola Prava izbira.

V register nesnovne kulturne dediščine vpisane tri nove enote, med njimi tudi babištvo

V register nesnovne kulturne dediščine so odslej vpisane enote jasličarstvo, peka potic in babištvo. Babištvo obsega posebna znanja in veščine porodne pomoči, namenjene ženski in otroku. Gre za podporo in posege v nosečnosti, med porodom in po njem, pri dojenju in negi dojenčka. Cilj je dober zaključek poroda in kakovosten začetek družinskega življenja. Babištvo izvajajo ustrezno izobražene in usposobljene babice. V zadnjem času se za babištvo odločajo tudi moški – babičarji, ki jih je približno en odstotek.

 

Pojasnilo NIJZ glede postopka izbire izvajalca epidemiološkega poizvedovanja

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skladno z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu epidemije/pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh (2020) izvaja epidemiološko spremljanje epidemijskega oziroma pandemijskega pojavljanja nalezljivih bolezni. V luči učinkovitega odzivanja na krizne zdravstvene razmere organizacija profesionalnih klicnih centrov bistveno pripomore k dolgoročni strukturni rešitvi pri obvladovanju situacij in razmer, ki ogrožajo javno zdravje v najširšem kontekstu.

Zmanjšanje prazničnega stresa naj bo naše darilo samim sebi

Praznični december za mnoge velja za najlepši in najbolj čaroben mesec v letu, čas veselja, druženja in miru ter čas, ko namenimo pozornost svojim prijateljem in družini. Za mnoge pa je to obdobje izjemno težko, saj zaradi hitrega decembrskega tempa, pritiska, da morajo izgledati srečno in nasmejano, pomanjkanja časa, organiziranja obdarovanj in praznovanj, doživljajo stres, anksioznost in druga negativna čustva. Še težje je ljudem, ki se soočajo s pomanjkanjem denarja, z žalostjo in osamljenostjo ali se spopadajo s težavami v duševnem zdravju.

Na regijskem strokovnem srečanju smo obeležili 25 let delovanja socialnovarstvenega programa “Center za preprečevanje odvisnosti Maribor”

V novembru, mesecu preprečevanja zasvojenosti, smo na mariborski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje pripravili spletno strokovno srečanje, katerega namen je bil povečati ozaveščenost javnosti na področju zasvojenosti, spodbujanje dialoga med vsemi deležniki, izmenjava mnenj strokovnjakov in izkušenj iz prakse ter reševanje perečih tem na tem področju.

Udeležba v presejalnem Programu Svit lahko reši življenje

Rak je v Sloveniji velik zdravstveni, družbeni in ekonomski problem. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med 5 najpogostejšimi novoodkritimi raki pri obeh spolih skupaj. Za rakom debelega črevesa in danke povprečno vsako leto zboli več kot 1300 ljudi. S presejalnim Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb preprečimo razvoj raka na debelem črevesu in danki. Opuščanje udeležbe v Programu Svit ima lahko resne posledice za zdravje posameznika.

Za dobro javno zdravje
Območna enota Ravne na Koroškem

Rožnati oktober – mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno

Išči