Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
16. 11. 2021 je v organizaciji projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje potekala Okrogla miza Alkoholna problematika v luči epidemije. Na strokovnem srečanju, ki sovpada s skorajšnjim zaključkom projekta SOPA, so govorci naslovili najbolj aktualne in pereče vsebine alkoholne problematike v času epidemije COVID-19.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju s strokovnjaki različnih strok in resorjev pripravil Nacionalno poročilo 2021 o stanju na področju prepovedanih drog v RS. Poročilo zajema podatke za leto 2020 in je pripravljeno v angleškem jeziku.
Izšla je publikacija Uporaba prepovedanih drog, konoplje v zdravstvene namene in zloraba zdravil na recept med prebivalci Slovenije - povzetek.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča rabo alkohola med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo smrt in breme bolezni, kar pomembno prispeva tudi k neenakostim v zdravju prebivalcev. Spremljanje podatkov o razširjenosti rabe alkohola in njenih posledicah je eno od desetih področij ukrepanja celovite alkoholne politike, ki jih SZO opredeljuje kot najpomembnejše.
Evidenca obravnave uporabnikov drog - NEPREKINJENA OBRAVNAVA je vprašalnik, v katerega se evidentira vsaka oseba (po metodi intervjuja), ki je neprekinjeno v obravnavi v rednem programu obravnave zaradi uživanja prepovedanih drog iz preteklega leta. V neprekinjeni obravnavi za leto obravnave 2020 je bilo 2479 uporabnikov prepovedanih drog.
V letu obravnave 2020 je poročalo 10 Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). Skupno število uporabnikov prepovedanih drog, ki so bili v obravnavi je 128.
Kot nova članica Komisije za droge pri Organizaciji združenih narodov (OZN) je Slovenija svoje članstvo začela z vložitvijo resolucije, s katero mednarodno skupnost pozivamo k nadaljnjim okrepljenim naporom za preprečevanje uporabe prepovedanih drog, še posebej med otroci in mladino. Komisija jo bo obravnavala na svojem 65. zasedanju sredi marca letos.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2018 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odkrivanje in odstranjevanje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v Programu Svit.
Kaj naj mladostnik naredi, če postane na spletu žrtev nadlegovanja
Vabilo na 2. strokovno srečanje vodij timov Zdravih šol gorenjske, goriške in koprske regije v šolskem letu 2021/2022, ki bo potekalo v četrtek, 14. aprila 2022 ob 9.00 uri, preko spletne platforme ZOOM.
Če ste noseči ali ste mama dojenčka in ste žalostni, brezvoljni ali tesnobni, se obrnite na našo svetovanje in podporo v duševni stiski.
Raziskava o vplivu pandemije covida-19 na različna področja življenja prebivalcev Slovenije (SI-PANDA) je v zadnjih ponovitvah med drugim pokazala, da je manj telesno aktivna v primerjavi z obdobjem pred pandemijo približno tretjina prebivalcev Slovenije, starih 18 let in več. Ob svetovnem dnevu gibanja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) še posebej poudarjamo pomen gibanja za ohranjanje in krepitev zdravja.
Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki je letos posvečen škodljivim vplivom tobaka na okolje in poteka pod geslom »Tobak ogroža tudi okolje«. Tobak ne škoduje le zdravju posameznikov, ampak ogroža tudi okolje. Vpliv tobačne industrije in njihovih izdelkov na okolje je pogosto spregledan, čeprav gre za obsežen in naraščajoč problem, ki povečuje nepotrebni pritisk na že tako omejene vire in krhke ekosisteme našega planeta. Vsak posameznik lahko veliko naredi za zmanjšanje vplivov na okolje, predvsem z opustitvijo kajenja ali uporabe sorodnih izdelkov ter s podporo ukrepom nadzora nad tobakom. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje, vse, ki kadijo, pa spodbujamo k opustitvi kajenja. V Sloveniji je bila pred kratkim sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2022-2030, ki vključuje ukrepe nadzora nad tobakom za nadaljnje zmanjševanje razširjenosti kajenja in uporabe sorodnih izdelkov, kar bo vodilo v zmanjševanje obolevnosti in umrljivosti in tudi zmanjševanje škodljivih učinkov na okolje. V strategiji si Slovenija zastavlja tudi cilj družba brez tobaka 2040.
Letošnji Mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami poteka pod sloganom “Reševanje izzivov na področju drog v zdravstvenih in humanitarnih krizah” s čimer želi Urad Združenih narodov za droge in kriminal opozoriti, da imajo v času krize pravico do zdravja in pomoči tudi ranljive skupine prebivalcev, kot so uporabniki drog. V Sloveniji so se v času epidemije covida-19 pristojne službe hitro odzvale ter prilagodile storitve tako, da so bile kljub omejitvenim ukrepom na voljo za uporabnike drog. Vse osebe z začasno zaščito iz Ukrajine so skladno z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb in Uredbo o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito v Sloveniji upravičene do nujnega zdravstvenega varstva.
V torek, 28. junija 2022, je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potekalo srečanje s predstavniki medijev z naslovom »Aktualni izzivi spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v prihodnje«.
Začetek poletnih počitnic je obdobje v letu, ko imamo več časa za druženje in zabave, kar lahko daje tudi več priložnosti za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol. Te pijače je, po podatkih raziskave CINDI - Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, ki jo izvajamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), v preteklem letu vsaj enkrat pilo kar 79 % odraslih prebivalcev Slovenije. Mladostniki v Sloveniji odraščajo v okolju kjer so pijače, ki vsebujejo alkohol, lahko dostopne, pitje teh pijač pa je razširjeno.