Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Vsebine osnovnih higienskih stališč so kot enotna doktrinarna stališča za higieno živil pripravili Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) in območni zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV) na osnovi določil Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.852/2004 z dne 29.4.2004 o higieni živil.
Mleko je izključno običajni izloček mlečnih žlez, dobljen z molžo različnih vrst živali, v našem okolju najpogosteje krav, ovac ali koz, brez kakšnega koli dodajanja ali odvzemanja. Je hkrati hrana in pijača ter spada med osnovna in zdravju koristna živila.
Kvarjenje živil je naraven proces, ki poteka povsod, kjer delamo z živili. Zaradi kvarjenja se živilom poslabšajo organoleptične lastnosti, to so izgled, barva, vonj, okus, konsistenca, estetski videz. Skrajša se rok uporabnosti. Lahko se zmanjša hranilna vrednost in varnost živil.
Kadar toplotno obdelane hrane, kuhane, pečene ali ocvrte, ne porabimo takoj in jo želimo shraniti, jo moramo hitro ohladiti in shraniti. Med ohlajanjem toplotno obdelanega živila lahko pride do razmnoževanja mikroorganizmov in tvorbe njihovih toksinov (strupov) v živilu.
Kadar na potovanje ali počitnice s seboj vzamemo hrano, moramo poskrbeti za higiensko ravnanje z živili. Na pot običajno vzamemo že vnaprej pripravljena živila, zato so izrednega pomena varna priprava in pakiranje živil doma, varen prevoz in higiensko rokovanje z živili. Zelo pomembno je načrtovanje primerne količine živil, da hrane po nepotrebnem ne zavržemo.
Nanotehnologija se je začela uporabljati tudi v živilski industriji (nanostrukturirana živila, detekcija patogenov in onesnaževal prisotnih v živilih in v kmetijstvu, materiali v stiku z živili). Uporaba nanotehnologije s seboj prinaša tudi potencialna tveganja za zdravje ljudi.
Uživate prehranska dopolnila in se vam je zgodilo, da ste izkusili neželene učinke (npr. slabost, bruhanje, rdečica, alergija, težave s krvnim tlakom)? Morda se je to zgodilo vašemu sorodniku, vaši stranki, pacientu? Naš namen je z vašo pomočjo osveščati javnost in preprečevati podobne dogodke pri ostalih uporabnikih.
Najpogostejša zdravstvena težava, s katero se srečujejo popotniki, je potovalna driska, ki se pojavi na potovanju ali kmalu po vrnitvi domov. Bolezen je posledica okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti.
Za varnost živil v prodaji so odgovorni proizvajalci, prevozniki in prodajalci živil. Varnost zagotavljajo po načelih HACCP (Hazard analysis critical control point), ki temelji na prepoznavanju in obvladovanju kritičnih kontrolnih točk v živilih. Od nakupa dalje pa je za varnost živil odgovoren vsak potrošnik sam, zato mora ustrezno ravnati z živilom tudi po prevzemu in […]
V domačih kuhinjah se dnevno izvaja priprava obrokov hrane, v celoti ali kot dokončna priprava vnaprej pripravljenih jedi. Priprava in uživanje obrokov hrane v našem vsakdanjem življenju, kakor tudi ob posebnih priložnostih (praznikih), predstavlja eno od priložnosti za druženje družinskih članov, prijateljev, sproščen klepet ob hrani, za razvajanje čutov …
Dokument z naslovom Smernice za obravnavo klicenoscev pri delu z živili (v nadaljevanju smernice) smo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), z namenom pravilne in enotne obravnave klicenoscev v živilski dejavnosti.
Kovine in zlitine se pogosto uporabljajo v materialih, ki prihajajo v stik z živili. Zato je Svet Evrope pripravil Praktični vodnik za kovine in zlitine, namenjen predvsem proizvajalcem in pripravljavcem predpisov.
Sadje in zelenjava imata v vsakodnevni prehrani velik pomen. Vsebujeta vodo, minerale, vitamine, vlaknine, beljakovine … Do nedavnega je veljalo, da sta sadje in zelenjava najbolj varni skupini živil glede okužb in zastrupitev z živili pri ljudeh. Okužbe in zastrupitve pri ljudeh pa niso povezane le z uživanjem mesa, mlečnih izdelkov in drugih hitropokvarljivih živil. Tudi uživanje sadja in zelenjave lahko predstavlja vir tveganj za zdravje, zlasti, ko gre za uživanje porcioniranega, predpakiranega in vnaprej pripravljenega sadja in zelenjave.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili letak s priporočili v primeru potresa, in sicer za preprečevanje nalezljivih bolezni in varnosti živil.
Mikrobiološki dejavniki tveganja - bakterije in virusi so najpogostejši vzrok za zastrupitve oziroma okužbe z živili. Virusi so pogosti povzročitelji bolezni, ki se prenašajo z živili.
Prioni so beljakovinski kužni delci, ki pri ljudeh in nekaterih živalih povzročajo degenerativna obolenja osrednjega živčevja.