Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Poletje ne mine brez druženj, njihov (pre)pogosti spremljevalec pa je tudi alkohol. O var¬nem pitju alkohola ne moremo govoriti, govorimo lahko le o pitju alkohola z manj ali več tveganja: čim manj tem bolje, najbolje pa 0,0. Alkohol vsebuje tudi veliko kalorij in lahko pomembno prispeva k skupnemu dnevnemu energijskemu vnosu. Podatek o energijski vrednosti alkoholne pijače na označbi pogosto ni naveden, je pa zdaj na voljo vsem uporabnikom aplikacije VešKajJeš.
Obeleževanja Svetovnega tedna dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action – WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Svetovni teden dojenja obeležujejo v več kot sto petdesetih državah, večina v času od 1. do 7. avgusta. Nekatere države ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni.
Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) z letošnjim sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost« izpostavlja, kako je dostop do zdravju koristne in varne hrane pomemben za nas vse. Zadnji dve leti nas zaradi pandemije opominjata, kako hitro lahko postane dostop do zdravju koristne hrane otežen, predvsem za revnejše in ranljivejše skupine. Po oceni FAO si skoraj 40 % svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravih obrokov. Tudi v Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo.
V Sloveniji že vrsto let vsak tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno obeležijo s slovenskim zajtrkom. Letošnje leto je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila za Mednarodno leto sadja in zelenjave, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino. Zato bo letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa ob tej priložnosti izpostavljamo izzive za doseganje njunega vključevanja v trajnostno prehrano za zdravje ljudi.
Babištvo je od 14. decembra 2021 vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.
Listerioza spada med zoonoze – bolezni, ki se iz okužene živali lahko prenesejo na ljudi. Razširjena je po vsem svetu, pojavlja se lahko posamično ali v epidemijah z okuženo hrano. V Sloveniji je razmeroma redka bolezen. V zadnjem času v številnih deželah opažajo pogostejše pojavljanje te bolezni.
Konjunktivitis je vnetje očesne veznice, sluznice, ki pokriva veke in sprednji del zrkla do roba roženice. Je zelo pogosto, neprijetno, a ponavadi nenevarno vnetje. Največkrat je posledica virusne ali bakterijske okužbe. Bolezenski znaki, potek in zdravljenje se razlikujejo glede na vzrok konjunktivitisa.
Chlamydia trachomatis je bakterija, ki je najpogostejša bakterijska povzročiteljica spolno prenosljivih okužb (SPO), ki prizadene predvsem mlade odrasle osebe.
Jersinioza je zoonoza (bolezen ljudi in živali), ki se pri ljudeh manifestira v obliki akutne driske s povišano telesno temperaturo in bolečinami v trebuhu, zaradi prizadetosti mezenterialnih bezgavk pogosto z znaki vnetja slepiča (apendicitisa).
Center za krepitev zdravja Kranj je v sredo, 14. septembra 2022 izvedel Dan za krepitev zdravja in k sodelovanju povabil tudi NIJZ OE Kranj. Dogodek je potekal v avli Mestne občine Kranj. Vse aktivnosti in vsebine so bile za udeležence brezplačne.
Črevesne nalezljive bolezni (ČNB) se kažejo s prebavnimi težavami oz. slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, drisko, lahko tudi s povišano telesno temperaturo.
Creutzfeldt-Jakobova bolezen (CJB) je najpogostnejša prionska bolezen oziroma prenosljiva spongiformna encefalopatija (TSE) pri človeku. To so redke nevrodegenerativne bolezni, ki nastanejo zaradi kopičenja prionov v osrednjem živčevju.
Antraks ali vranični prisad (črni prišč) je bolezen rastlinojedih živali, ki ga povzroča bacil antraksa. Ljudje se z bacilom antraksa okužijo izjemno redko, največkrat po izpostavljenosti oboleli živali oziroma tkivu obolele živali, kar je najbolj običajna pot prenosa.
Na različnih spletnih straneh je objavljenih veliko informacij o cepljenju in cepivih. Ker pa so nekatere vsebine pomanjkljive in zavajujoče, priporočamo nekaj spletnih naslovov, kjer je veliko strokovno in znanstveno podprtih dejstev o cepljenju in cepivih. Spletne naslove bomo sproti dopolnjevali.
Napotki za izdelavo poročila o preiskavi izbruha.