Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Izpusti delcev iz malih kurilnih napravah so v Sloveniji glavni vir slabe kakovosti zraka. Kurjenje gorljivih odpadkov je zelo škodljivo za naše zdravje, kot tudi za zdravje bližnjih občanov.
Ob epizodah povečane onesnaženosti zunanjega zraka s PM10 se na NIJZ obrne precej vrtcev pa tudi posamezne šole, ki ob takšnih razmerah želijo pridobiti natančnejša priporočila in napotke za izvajanje aktivnosti na prostem in za zračenje prostorov.
Kresovanje ima dolgo tradicijo. Nekoč so s kresovi spodbujali sonce k močnejšemu sijanju, odganjali čarovnice, se obveščali o bližajočih nevarnostih. Običaj so konec 19. stoletja prevzela delavska gibanja. V našem prostoru največ kresov zagori na predvečer prvega maja. Številne vidimo tudi na velikonočno soboto zvečer.
V Sloveniji v času kurilne sezone pogosto prihaja do preseganja trdnih delcev PM10 v zraku. Glavna vzroka za slabšo kakovost zraka v tem obdobju sta nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav. Poleg vpliva na kakovost zraka ti delci negativno vplivajo tudi na zdravje ljudi. Pomembno je, da lahko s pravilnim kurjenjem in uporabo […]
Na NIJZ smo analizirali podatke o koncentracijah ozona s stalnih avtomatskih merilnih mest v Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) v obdobju od 2007 do 2017. Primerjali smo podatke o kakovosti zraka zaradi ozona na primorskem območju, t. i. območju SIP (aglomeracija SIP, Ur.l. RS 8/2015) s podatki na ostalih območjih v Sloveniji […]
Znanstveniki in vlade po vsem svetu spremljajo širjenje akutnega dihalnega sindroma Coronavirus 2 (SARS-CoV-2), ki povzroča koronavirusno bolezen (COVID-19) in poudarjajo, da se po trenutnih podatkih virus z uživanjem hrane ne prenaša.
Zaradi saharskega prahu, ki ga prinaša veter, so koncentracije trdih delcev (PM10) po mestih v Sloveniji zvišane.
Z zmanjšanjem onesnaženosti zraka z delci bi lahko pomembno zmanjšali umrljivost povezano z onesnaženostjo zraka. V prispevku je prikazana ocena, koliko onesnaženost zraka z delci v krajih s prekomerno onesnaženim zrakom v Sloveniji vpliva na celotno umrljivost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, podana na osnovi matematičnega modela.
Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni povezane z zdravjem in okoljem. Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.
Pesticidi, ki se uporabljajo za zatiranje bolezni in škodljivcev rastlin, lahko vplivajo tudi na zdravje ljudi. Med potencialno škodljive učinke pesticidov na zdravje ljudi sodi tudi genotoksično delovanje – nastanek trajnih sprememb na deoksiribonukleinski kislini (DNK), t.i. mutacij.
Dr. Maruška Vidovič, biološka antropologinja z Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki vodi antropološke raziskave v Selški dolini, je v Zborniku Selške doline z naslovom Železne niti iz leta 2014 objavila prispevek »Zakaj je Selška dolina zanimiva za antropologe«.
V Selški dolini je v mesecu juliju 2015 potekalo terensko delo, ki ga je vodila dr. Maruška Vidovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Na mednarodnem strokovnem posvetu je več kot 150 domačih in tujih udeležencev razpravljalo o najnovejših strokovnih dognanjih na področju problematike azbesta, ki je zaznamoval zdravje ljudi tudi v Sloveniji na omenjenem področju.
Azbest povzroča številne bolezni in številne rake. Je ena redkih, če ne edina snov, ki povzroča raka na tako številnih organih.