Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Ekonomija blaginje je ekonomski model, ki koristi ljudem in planetu ter zagotavlja človeško dostojanstvo in pravičnost. Predstavlja gospodarstvo, ki »zadovoljuje potrebe vseh znotraj potreb planeta«. Cilj modela je ustvariti družbene, zdravstvene, gospodarske in okoljske pogoje, ki izboljšujejo kakovost življenja posameznikov in skupnosti ter dajejo ljudem in skupnostim občutek smisla in namena.
Impetigo imenujemo gnojno okužbo vrhnjega sloja kože. Impetigo povzročajo stafilokoki (Staphylococcus aureus) in/ali streptokoki (beta-hemolitični streptokok skupine A, Streptococcus pyogenes). Impetigo prepoznamo po pojavu mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa in na ljudi, s katerimi je oboleli v bližnjem, tesnejšem stiku.
Na NIJZ spremljamo izvajanje cepljenja proti covidu-19 na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja posredujejo v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO).
Virus Zika je enovijačen RNA virus iz družine Flaviviridae, rodu Flavivirusov. Virus se najpogosteje prenese z vbodom okuženega komarja vrste Aedes.
Vročica Q je po vsem svetu razširjena zoonoza. Z izrazom zoonoza označujemo nalezljive bolezni, ki se iz okužene živali lahko prenesejo na ljudi. Okužene so lahko domače in divje živali, še posebno drobnica in govedo, pa tudi mačke in psi.
Usutu virus (USUV) prenašajo komarji predvsem med pticami, naključno, a redko pa ga lahko prenesejo tudi na sesalce, vključno s človekom, pri katerem lahko povzroči vročinsko bolezen ali hujšo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema.
Trihofitija je bolezen kože in lasišča, ki jo povzročajo glive.
Trihineloza je bolezen, ki nastane zaradi uživanja toplotno preslabo obdelanega mesa, ki je okuženo z zajedavcem, glisto lasnico.
Toksoplazmoza je zoonoza, ki jo povzroča zajedavec Toxoplasma gondii. Končni gostitelj je mačka. Okužba človeka je lahko prirojena ali pridobljena po rojstvu. Razširjena je po vsem svetu.
Toksokaroza je pogosta zajedavska bolezen, obolevajo predvsem predšolski otroci. Okužba poteka večinoma brez simptomov ali pa z nastankom granulomatoznih vozličev v pljučih, jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju. Bolezen je razširjena po vsem svetu, kjer živijo skupaj ljudje in psi.
Bacilarna griža je akutna bakterijska nalezljiva bolezen, ki prizadene distalni predel tankega črevesa in debelo črevo in se manifestira v obliki številnih iztrebljanj z majhnimi količinami iztrebkov, ki jih spremlja povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, napenjanje in trebušni krči. Pri tipičnih primerih šigeloze se v iztrebkih pojavljata sluz in kri.
Rdečke so virusna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus rdečk. Prirojene rdečke oziroma kongenitalni rubela sindrom (CRS) je pomemben vzrok za okvare pri razvoju ploda. Če se ženska okuži z virusom v zgodnji nosečnosti (prvih 10 tednov), obstaja 90 % možnost, da se bo virus prenesel na plod, kar pa lahko povzroči prirojene rdečke ali […]
Psitakoza je kužna bolezen ptic, ki se prenaša na ljudi. Bolezen povzroča bakterija, s katero so lahko okužene vse vrste ptic.
Norice so virusna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Varicella Zoster virus (VZV). Spada v družino herpes virusov.
Slovenija je vedno pogosteje prizorišče organizacije večjih prireditev, kar predstavlja tudi večje tveganje za pojav in širjenje nalezljivih bolezni. Vsaka množična prireditev predstavlja svojevrstno situacijo, ob kateri morajo biti upoštevani in situaciji prirejeni obstoječi načrti ukrepanja in obvladovanja tveganj na področju zdravstva.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (mišja mrzlica), je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Med temi ločimo več antigensko različnih vrst, ki se med seboj ločujejo tudi po vrsti gostitelja, kakor tudi glede na geografsko pojavljanje. Bolezen so prvič opisali japonski zdravniki v Mandžuriji in ruski v Sibiriji.