Urejeno spanje je osnovna človekova potreba in je bistvenega pomena za dobro duševno in telesno zdravje. Skladno s priporočili spi le dobra tretjina odraslih in dobra petina mladostnikov. Ker je urejeno spanje povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih, je ozaveščanje javnosti o pomenu spanja in priporočilih za zdravo spanje, ki jih je izdala Svetovna zveza za spanje, pomembno za javno zdravje.
Ali v zadnjem času spite dovolj? Se lahko spomnite, kolikokrat v zadnjem tednu ste se zbudili brez budilke, sveži in spočiti in brez potrebe po jutranji skodelici kave? Če na zastavljena vprašanja odgovarjate nikalno, ste del velike družine neprespanih Zemljanov: kar 2/3 odraslih iz razvitega dela sveta spi premalo in ne dosega priporočil (od 7-9 ur na noč). Morda vas to dejstvo ne preseneča, bodite pa pozorni na posledice, ki jih prinaša pomanjkanje dobrega spanja. Prav v teh državah beležimo najvišji delež bolnikov z rakom, srčno-žilnimi obolenji, demenco, slabšo imunsko odzivnostjo, slabšim duševnim zdravjem. Vznemirjen um je slab vzglavnik in moten spanec prispeva k vsem resnim duševnim težavam, vključno z depresijo, tesnobo in samomorilnostjo.
Za dober spanec je pomembno troje: trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam), kontinuiteta(spanje morajo biti neprekinjeno in ne razdrobljeno) in globina(le dovolj globok spanec obnavlja) spanja. Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša nešteto koristi za naše zdravje: izboljšuje našo odpornost in imunske odzive (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih, znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje), okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir), našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje (kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov) ter izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja). Spanje je najučinkovitejši način za vsakdanje uravnavanje telesnega in duševnega zdravja.
Slovenci spimo premalo. Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje kažejo, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (22,1 %) otrok in mladostnikov ( 9 ur ali več na noč). S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada. Preverjali smo tudi stališče o kakovosti spanja v času epidemije med odraslimi. Raziskava je pokazala, da se je pri 60 % anketirancev kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala.
Uravnotežena prehrana in telesna dejavnost in učinkovito spoprijemanje s stresom so seveda zelo pomembni. Vendar zaradi dognanj zadnjega časa vemo, da je spanje najpomembnejši člen te zdravstvene verige. Slabo prespana noč prizadene telesne in umske funkcije precej bolj, kot enakovredno pomanjkanje hrane ali telesne dejavnosti in hkrati si težko predstavljamo kakršno koli drugo stanje, ki bi tako uspešno popravilo telesno in duševno zdravje.
Urejeno spanje ima številne koristi za naše počutje, razpoloženje, telesno pripravljenost, učno sposobnost in obvladovanje stresa. Priporočila za dobro spanje nam lahko pomagajo pri ohranjanju zdravih spalnih navad in zdravja.
Na naslednjih povezavah lahko najdete priporočila za urejeno spanje, povzeta po Svetovni spalni zvezi in več uporabnih didaktičnih pripomočkov, ki smo jih pripravili sodelavci NIJZ:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
