V Ljubljani danes poteka prvi dan konference HEPA Europe 2026 v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Letos nosi naslov Green Pathways to Health oziroma Zelene poti do zdravja. Konferenca povezuje zelene površine in druga podporna okolja z zdravim 24-urnim gibalnim vedenjem ter izpostavlja pomen telesne dejavnosti, sedenja in spanja za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni.
Na današnji novinarski konferenci so strokovnjaki predstavili aktualna spoznanja in stanje v Sloveniji. Izpostavili so, da zdravja ne določata le čas in intenzivnost telesne dejavnosti, temveč način, kako preživimo vseh 24 ur dneva.
Telesna dejavnost, sedentarnost in spanje so med seboj povezani. Njihovo ravnovesje vpliva na telesno in duševno zdravje ter na tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.
»Ko govorimo o telesni dejavnosti za zdravje, ne govorimo več le o športu ali o tem, ali smo nekajkrat na teden telesno dejavni. Za zdravje šteje, kako preživimo vseh 24 ur dneva in kako v tem času usklajujemo telesno dejavnost, sedenje in spanje,« je poudarila Tjaša Knific z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodja organizacijskega odbora konference HEPA Europe 2026 in vodja strokovno-raziskovalne skupine GIB24 NIJZ.
Letošnja konferenca posebno pozornost namenja tudi okolju, v katerem živimo, delamo, se učimo in preživljamo prosti čas. »Zelene površine, varne poti za hojo in kolesarjenje, dostopen javni prostor ter bližina rekreacijskih površin so pomemben del javnozdravstvene infrastrukture. Okolje pomembno vpliva na to, ali zdrave izbire postanejo del našega vsakdana,« je povedala Tjaša Knific.
Slovenija se po nekaterih kazalnikih telesne dejavnosti uvršča med uspešnejše evropske države. Podrobnejši podatki pa kažejo več področij, ki zahtevajo pozornost. Priporočilo za najmanj 150 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden dosega skoraj osem od desetih odraslih. Precej manj odraslih dosega priporočila za krepitev mišic, teh je nekaj več kot štiri od desetih. Priporočila za izboljšanje ravnotežja dosega približno vsak šesti prebivalec, star od 65 do 74 let. Priporočilo za omejevanje sedentarnega vedenja dosega približno sedem od desetih odraslih, priporočeno količino spanja nekaj več kot šest od desetih. Vsa tri osnovna priporočila 24-urnega gibalnega vedenja hkrati dosega le dobra tretjina odraslih prebivalcev Slovenije.
Pri mladostnikih so izzivi še izrazitejši. Približno petina mladostnikov je telesno dejavnih najmanj eno uro vsak dan, velik del dneva pa preživijo sede in pred zasloni. Pomemben javnozdravstveni izziv predstavlja tudi pomanjkanje spanja.»Podatki kažejo, da moramo zdrav življenjski slog obravnavati celostno. Redna telesna dejavnost je pomembna, vendar dolgotrajnega sedenja in kroničnega pomanjkanja spanja ne moremo nadomestiti le z vadbo. Za zdravje je pomemben celoten dnevni ritem,« je poudarila Tjaša Knific.
Zdrava prehrana in zdravo 24-urno gibalno vedenje sodita med pomembne varovalne dejavnike za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Nataša Vidnar, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, je ob tem poudarila pomen sodelovanja različnih področij pri ustvarjanju pogojev za zdrav življenjski slog. »Če želimo, da bi bili ljudje bolj telesno dejavni, ni dovolj, da jih spodbujamo k več gibanja. Potrebujemo politike in okolja, ki bodo telesno dejavnost v vsakdanjem življenju naredili za preprosto in privlačno izbiro. To lahko dosežemo s sodelovanjem javnega zdravja, športa, izobraževanja, prometa, prostorskega načrtovanja, varstva okolja in drugih področij,« je povedala Nataša Vidnar.
Poseben poudarek je namenila tudi konceptu 24-urnega gibalnega vedenja, ki povezuje telesno dejavnost, sedeče vedenje in spanje. Slovenija se po epidemiji covida-19 sooča z velikim bremenom kroničnih nenalezljivih bolezni in debelosti. Skoraj dve tretjini odraslih prebivalcev imata čezmerno telesno maso ali debelost, pri čemer ima debelost približno petina odraslih. Pomemben izziv predstavljata tudi čezmerna telesna masa in debelost med otroki in mladostniki, saj se z njima sooča nekaj več kot eden od petih otrok in mladostnikov. »Ti podatki kažejo, da potrebujemo dolgoročno in sistemsko ukrepanje. Na zdravje ne vplivajo le odločitve posameznika, temveč tudi pogoji, v katerih živimo, se učimo, delamo in preživljamo prosti čas,« je izpostavila Nataša Vidnar.
Slovenija je v zadnjih desetih letih z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 sistematično spodbujala zdrav in aktiven življenjski slog. V naslednjem obdobju želi izboljšati zdravo prehranjevanje in 24-urno gibalno vedenje prebivalcev v vseh življenjskih obdobjih ter zaustaviti naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti. Pri tem odgovornosti za zdravje ni mogoče prenesti le na posameznika. Pomembno vlogo imajo država, lokalne skupnosti in drugi deležniki pri oblikovanju pogojev, ki zdrave izbire podpirajo. »Varna pot v šolo, dostopna zelena površina, okolje, ki omogoča hojo in kolesarjenje, zdrava prehrana v vrtcih in šolah ter zdravju podporno delovno okolje so konkretni primeri, kako različne politike vplivajo na zdravje prebivalcev. Zdravja ne oblikujemo le v zdravstvenem sistemu, temveč tudi z načinom, kako urejamo okolje in organiziramo vsakdanje življenje,« je še povedala Nataša Vidnar.
Vizija prihodnjih ukrepov povezuje štiri prednostna področja: ustvarjanje podpornih in zdravih okolij, opolnomočenje posameznikov in lokalnih skupnosti, zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja ter dostopno in koordinirano obravnavo v zdravstvenem sistemu, pa tudi raziskovanje in spremljanje. Na področju zdravstva želijo okrepiti zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja, jasne poti obravnave in sodelovanje različnih strok. Posebno pozornost bodo namenili pravočasnemu prepoznavanju in celostni obravnavi debelosti ter nadgradnji obstoječih preventivnih programov in mreže izvajalcev.
V okviru konference HEPA Europe 2026 bo organiziran tudi satelitski strokovni posvet s slovenskimi deležniki o izboljšanju prehrane, telesne dejavnosti in spanja prebivalcev ter o ustvarjanju okolja, ki podpira zdrave izbire. Posvet bo združil predstavnike različnih področij, ki sodelujejo pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje kroničnih bolezni, vključno z rakom. Namen srečanja je opredeliti nadaljnje preventivne ukrepe in izboljšati pogoje, v katerih bo ljudem v Sloveniji lažje živeti zdravo. »Za svoje zdravje lahko vsak naredi veliko, vendar možnosti za zdravo življenje niso odvisne le od posameznika. Skupaj moramo oblikovati okolja in pogoje, ki zdrave izbire podpirajo in jih omogočajo vsem,« je sklenila Nataša Vidnar.
Konferenca HEPA Europe 2026 povezuje raziskovalce, oblikovalce politik in strokovnjake iz prakse. Njihov cilj je prenos znanstvenih spoznanj in dobrih praks v ukrepe, ki bodo prebivalcem omogočali več telesne dejavnosti ter bolj zdravo 24-urno gibalno vedenje. Pomembno vlogo pri tem imajo prostorsko in prometno načrtovanje, šport, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo ter lokalne skupnosti. Varne poti za hojo in kolesarjenje, dostopne rekreacijske površine, zelene površine in okolja, prilagojena ljudem vseh starosti, prispevajo k temu, da gibanje postane del vsakdanjega življenja.
Kremlin Wickramasinghe je vodja Evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni pri Regionalnem uradu SZO za Evropo je na novinarski konferenci izpostavil, da sta za izboljšanje zdravja prebivalstva sta potrebna sodelovanje različnih sektorjev in skupno ukrepanje, ter dodal: “Zdrava prehrana in telesna dejavnost nista odgovornost zgolj zdravstvenega ministrstva, temveč zahtevata povezovanje zdravstva, športa in drugih področij. Kljub dosedanjemu delu je napredek v evropski regiji prepočasen.”
Pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti ima tudi športni sektor. Olimpijski komite Slovenije pri tem sodeluje z državnimi institucijami, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi partnerji ter si prizadeva za izboljšanje pogojev za telesno dejavnost z vidika prostora, programov in njihove dostopnosti. »Naša naloga je, da sporočilo o pomenu telesne dejavnosti in športa za zdravje približamo ljudem ter hkrati vplivamo na politike, ki ustvarjajo boljše pogoje za gibanje. Telesna dejavnost mora postati dostopnejši in pomemben del vsakdanjega življenja,« je povedal Martin Tuš, vodja oddelka za šport za vse in šport na lokalni ravni pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Olimpijski komite Slovenije bo v prihodnjih tednih pripravil več aktivnosti za spodbujanje gibanja in športa za zdravje. Med njimi so Dan slovenskega športa, Evropski teden športa in projekt Zmigaj se do vadbe, v okviru katerega po Sloveniji zagotavljajo brezplačne strokovno vodene vadbe. »S projekti želimo ljudem ponuditi konkretne in dostopne možnosti za gibanje. Pri tem je pomembno sodelovanje športa, zdravstva, lokalnih skupnosti in države. Dolgoročni cilj je vzpostaviti mrežo kakovostnih in dostopnih programov, ki bodo ljudem po vsej Sloveniji omogočali redno telesno dejavnost,« je poudaril Martin Tuš. Posebno pozornost namenjajo tudi povezovanju športnih programov z zdravstvenim sistemom in Centri za krepitev zdravja. S tem želijo ljudem omogočiti lažji prehod v redno in strokovno vodeno telesno dejavnost ter dolgoročno okrepiti sodelovanje med športom in javnim zdravjem.
Konferenca HEPA Europe 2026 tako odpira razpravo o povezavi med zdravjem ljudi in okoljem, v katerem živijo. Osrednje sporočilo je, da moramo za izboljšanje zdravja prebivalcev hkrati spodbujati telesno dejavnost, zmanjševati čas sedenja, skrbeti za ustrezno spanje ter oblikovati okolja, ki ljudem omogočajo zdrave izbire v vseh obdobjih življenja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
