24-urno gibalno vedenje v Savinjski regiji

Območna enota Celje

Telesna dejavnost, sedentarnost (sedeče vedenje) in spanje so med seboj povezani. Njihovo ravnovesje vpliva na telesno in duševno zdravje ter na tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.

Zadnje posodobljeno: 17.09.2026

Objavljeno: 17.09.2026

Smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih vključujejo priporočila, ki celostno povezujejo vse tri oblike gibalnih vedenj.

Upoštevanje smernic lahko prinaša številne koristi za zdravje. To so nižje tveganje za zgodnejšo smrt, srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, več vrst raka, tesnobnost, depresijo, demenco, prekomerno telesno maso in škodljivo raven maščob v krvi. Prav tako se ob upoštevanju smernic izboljša zdravje kosti in mišic, telesnih funkcij, spoznavnih sposobnosti in kakovost življenja. Doseganje priporočil je lahko zahtevno, vendar bo že približanje kateremukoli priporočilu prineslo koristi za zdravje.

Slovenija se po epidemiji covida-19 sooča z velikim bremenom kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi še posebej izstopa debelost. Skoraj dve tretjini odraslih prebivalcev imata čezmerno telesno maso ali debelost, pri čemer je debelih približno petina odraslih. Pomemben izziv predstavljata tudi čezmerna telesna masa in debelost med otroki in mladostniki, saj se z njima sooča nekaj več kot eden od petih otrok in mladostnikov.

Glede na doseganje zgornjih smernic se Slovenija po nekaterih kazalnikih telesne dejavnosti uvršča med uspešnejše evropske države. Podrobnejši podatki pa kažejo več področij, ki zahtevajo pozornost. Priporočilo za najmanj 150 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden dosega skoraj osem od desetih odraslih Slovencev (79,5 %), za Savinjsko regijo znaša ta delež eno odstotno točko manj (78,5 %). Precej manj odraslih v Sloveniji dosega priporočila za krepitev mišic vsaj 2-krat na teden, teh je nekaj več kot štirje od desetih. Priporočila glede izboljšanja ravnotežja starejših (vadba vsaj 3-krat na teden) pa dosega približno vsak šesti Slovenec, star od 65 do 74 let.

Priporočilo za omejevanje sedentarnega vedenja na sedem ur na dan ali manj (omejevanje uporabe zaslonov v prostem času na tri ure na dan ali manj in pogosto prekinjanje dolgotrajnega sedečega vedenja) dosega približno sedem od desetih odraslih Slovencev (72,7 %). V Savinjski regiji ta delež znaša približno dve odstotni točki več (75,0 %).

Priporočeno količino spanja (7–9 ur na dan za odrasle, stare od 18 do 64 let, in 7–8 ur na dan za odrasle, stare 65 let in več) dosega nekaj več kot šest od desetih Slovencev (62,2 %), kar je primerljivo s Savinjsko regijo (62,1 %).

Vsa tri osnovna priporočila 24-urnega gibalnega vedenja hkrati dosega le dobra tretjina odraslih prebivalcev Slovenije (37,0 %). V Savinjski regiji je ta delež podoben (37,7 %), kar uvršča regijo na 6. mesto izmed 12 regij v Sloveniji.

Med regijami so opazne razlike, ki lahko deloma odražajo vpliv okolja, dostopnost infrastrukture za telesno dejavnost ter demografsko sestavo in socialno-ekonomski položaj prebivalcev v posamezni regiji.

Pri mladostnikih so izzivi še izrazitejši. Samo približno petina mladostnikov v Sloveniji je telesno dejavnih najmanj eno uro vsak dan, velik del dneva pa preživijo sede in pred zasloni.

Otrokom in mladostnikom se namreč poleg 60 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti dnevno priporoča tudi visoko intenzivna aerobna telesna dejavnost vsaj 3-krat na teden in tudi telesna dejavnost za krepitev mišic in kosti. Gibanje namreč ne prispeva le k fizičnemu zdravju in splošni odpornosti, temveč tudi močno vpliva na boljše razpoloženje, pozornost, ustvarjalnost, učno uspešnost in akademske dosežke, hkrati pa zmanjšuje stres in izboljšuje duševno zdravje. Poleg gibanja naj bi otroci in mladostniki omejili čas, ki ga preživijo sede, zlasti naj bi omejili čas, ki ga preživijo pred zasloni. Nikakor pa ne smemo zanemariti urejenega spanja, kar pomeni, da gredo otroci in mladostniki vsak dan ob približno istem času spat in se ob istem času zbujajo, poleg tega pa, da spijo zadostno število ur. Priporočena dolžina spanja znaša za malčke (1–2 leti) 11–14 ur, za predšolske otroke (3–5 let) 10–13 ur, za osnovnošolske otroke (6–13 let) 9–11 ur in za najstnike (14–17 let) 8–10 ur dnevno. To je pomembno zato, ker med spanjem možgani predelujejo informacije in jih shranjujejo v dolgoročni spomin. Poleg tega naspani otroci lažje sledijo navodilom, so bolj pozorni in delajo manj napak. Kakovosten spanec spodbuja domišljijo in sposobnost reševanja vsakodnevnih izzivov. Taki otroci so dokazano bolj sodelovalni, manj impulzivni in kažejo manj znakov agresije ali hiperaktivnosti. Znana je tudi povezava med urejenim spanjem in boljšo imunsko odpornostjo ter zmanjšanim tveganjem za prekomerno telesno težo in debelost.

V prihodnosti želimo izboljšati zdravo prehranjevanje in 24-urno gibalno vedenje prebivalcev v vseh življenjskih obdobjih ter zaustaviti naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti. Pri tem odgovornosti za zdravje ni mogoče prenesti le na posameznika. Pomembno vlogo imajo država, lokalne skupnosti in drugi deležniki pri oblikovanju pogojev, ki zdrave izbire podpirajo.

V prihodnjih tednih bo na voljo več aktivnosti za spodbujanje gibanja in športa za zdravje. Med njimi so evropski teden mobilnosti, dan slovenskega športa, evropski teden športa, nacionalna pobuda Polni zagona in projekt Zmigaj se do vadbe, v okviru katerega po Sloveniji zagotavljajo brezplačne strokovno vodene vadbe.