2. november je svetovni dan vitamina D. Za prebivalce Zemljine severne poloble je to namreč čas, ko se raven vitamina D v telesu zelo zmanjša, saj je sonce prenizko na obzorju, da bi nas dosegli UVB žarki, ki so nujni za tvorbo vitamina D v koži.
Običajna prehrana prebivalcev Slovenije prispeva k relativno majhnemu dnevnemu vnosu vitamina D (< 5 µg), kar v jesensko-zimskem času ne zadošča za pokrivanje potreb telesa. Zato je pomembno vedeti, kdo ga potrebuje, koliko ga je priporočljivo zaužiti in kako poskrbeti za ustrezno preskrbljenost.
Vitamin D je pomemben za naše zdravje v vseh življenjskih obdobjih. Vitamin D pomaga telesu pri vsrkanju kalcija in fosforja iz hrane, zato je nepogrešljiv za normalno rast, razvoj in obnovo kosti. Pomemben je tudi za normalno delovanje mišic. Poleg tega raziskave kažejo, da ima vitamin D vlogo pri delovanju imunskega sistema. Ustrezna preskrbljenost z njim je pomembna za ohranjanje zdravja, zlasti pri ljudeh, pri katerih obstaja večje tveganje za njegovo pomanjkanje. Nekatere raziskave nakazujejo tudi druge ugodne učinke vitamina D, na primer pri zmanjševanju tveganja za posamezne avtoimunske bolezni in sladkorno bolezen pri ljudeh z visokim tveganjem zanjo. Vendar vsi ti učinki še niso enako dobro dokazani in so odvisni tudi od zdravstvenega stanja posameznika.
Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih ultravijoličnih žarkov (UVB). Nekaj vitamina D lahko zaužijemo tudi s hrano in prehranskimi dopolnili. V jesenskih in zimskih mesecih je v Sloveniji sončno sevanje, ki omogoča tvorbo vitamina D v koži, pogosto prešibko. Zato se tudi pri ljudeh, ki se sicer zdravo prehranjujejo in preživljajo čas na prostem, lahko razvije pomanjkanje vitamina D.
Slovenske raziskave so pokazale, da je v razširjenem zimskem obdobju, od oktobra do aprila, približno 80 % odraslih prebivalcev imelo nezadostno raven vitamina D. To kaže na veliko razširjenost nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D v tem delu leta.
Potrebe po vitaminu D se razlikujejo glede na starost in življenjsko obdobje. Večje tveganje za pomanjkanje imajo predvsem dojenčki, otroci in mladostniki v obdobju rasti, nosečnice, starejši ljudje ter osebe, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih. Večje potrebe imajo lahko tudi osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo.
Od leta 2025 imamo v Sloveniji usklajene nacionalne usmeritve za izboljšanje stanja preskrbljenosti z vitaminom D. Ključna priporočila navajamo v nadaljevanju in pri navajanju priporočenih odmerkov uporabljamo mednarodne enote (IE). Za lažjo predstavo velja, da je 400 IE vitamina D enako 10 mikrogramom (µg).
Vitamin D je v prvem letu življenja nujen za normalen razvoj kosti in preprečevanje rahitisa, bolezni, pri kateri se kosti zaradi pomanjkanja vitamina D ne mineralizirajo ustrezno. Novorojenčkom in dojenčkom priporočamo 400 IE vitamina D na dan skozi vse leto. Dodajanje vitamina D predpiše izbrani pediater, ki staršem svetuje tudi glede ustreznega načina uporabe pripravka.
Otroštvo in mladostništvo sta ključni obdobji za rast in razvoj kosti ter pridobivanje največje kostne mase, ki jo posameznik doseže v življenju. Za to je pomembna tudi ustrezna preskrbljenost z vitaminom D. Otrokom in mladostnikom priporočamo dodajanje vitamina D v zimskem delu leta, od oktobra do aprila.
Priporočeni dnevni odmerki za otroke in mladostnike z normalno telesno maso so:
– od 1. do 13. leta: 600–800 IE na dan;
– od 13. do 18. leta: 800–1000 IE na dan.
Otroci in mladostniki s čezmerno telesno maso ali debelostjo lahko potrebujejo večje odmerke, zato naj se o ustreznem odmerjanju posvetujejo z zdravstvenim strokovnjakom.
Odraslim priporočamo dodajanje vitamina D v zimskem delu leta, od oktobra do aprila, v odmerku 800–1000 IE na dan. S tem zmanjšujemo tveganje za izrazito pomanjkanje vitamina D, ki lahko vpliva na zdravje kosti in mišic. Ustrezna preskrbljenost je pomembna tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo lahko potrebujejo večje odmerke.
S starostjo se sposobnost kože za tvorbo vitamina D zmanjša. Starejši ljudje pogosto tudi manj časa preživijo na prostem, zato je tveganje za pomanjkanje pri njih večje. Osebam, starejšim od 65 let, priporočamo 1000–2000 IE vitamina D na dan od oktobra do aprila. Dodajanje skozi vse leto je smiselno zlasti pri starejših, ki se med 10. in 16. uro večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih. Ustrezna preskrbljenost z vitaminom D pomaga ohranjati zdravje kosti in normalno delovanje mišic. Pri starejših je to še posebej pomembno, saj lahko mišična oslabelost in zmanjšana čvrstost kosti povečata tveganje za padce in zlome. Za preprečevanje zlomov je poleg vitamina D pomemben tudi zadosten vnos kalcija.
Vitamin D je pomemben tudi v obdobju načrtovanja nosečnosti in med nosečnostjo. Ustrezna preskrbljenost je povezana z ugodnejšimi izidi nosečnosti, nekatere raziskave pa kažejo na manjše tveganje za določene zaplete. Ženskam, ki načrtujejo nosečnost, in nosečnicam priporočamo 800–1000 IE vitamina D na dan.
Ženske, ki so imele pred nosečnostjo čezmerno telesno maso ali debelost, lahko potrebujejo večji odmerek. V takšnih primerih je priporočljivo, da se o ustreznem odmerjanju posvetujejo z zdravnikom. Odmerka 4000 IE na dan ne smemo preseči brez ustreznega zdravniškega nadzora.
Med dojenjem je ustrezna preskrbljenost z vitaminom D pomembna za zdravje matere in ohranjanje kostne mase. Doječim materam priporočamo 800–1000 IE vitamina D na dan v času dojenja. Ženske s čezmerno telesno maso ali debelostjo lahko potrebujejo večji odmerek.
Ljudje, ki so večino časa v zaprtih prostorih, so še posebej izpostavljeni tveganju za pomanjkanje vitamina D. To velja zlasti za stanovalce domov starejših občanov in ljudi z omejeno gibljivostjo. Tem skupinam priporočamo 1000–2000 IE vitamina D na dan skozi vse leto, če so večinoma v zaprtih prostorih in nimajo dovolj možnosti za tvorbo vitamina D v koži. Ustrezna preskrbljenost pomaga preprečevati hudo pomanjkanje, ki lahko povzroči mehčanje kosti, mišično oslabelost in povečano telesno krhkost. Pri starejših je pomembna tudi za ohranjanje samostojnosti in zmanjševanje tveganja za padce. Osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo lahko potrebujejo večje odmerke, zato naj se o ustrezni količini posvetujejo z zdravstvenim strokovnjakom.
Vitamin D nastaja v koži pod vplivom UVB-žarkov, vendar sončenja ne priporočamo kot načina zagotavljanja vitamina D. Ultravijolični žarki namreč dokazano povečujejo tveganje za nastanek kožnega raka in povzročajo prezgodnje staranje kože. Ko je UV-indeks 3 ali več, je pomembno dosledno upoštevati priporočila za zaščito pred soncem. Za ustrezno preskrbljenost z vitaminom D je zato varneje poskrbeti s prehrano in, kadar je to priporočeno, z ustreznimi pripravki vitamina D.
Pri zdravih ljudeh brez posebnih dejavnikov tveganja rutinsko merjenje koncentracije vitamina D v krvi praviloma ni potrebno. Pomembneje je upoštevati priporočila za njegovo dodajanje glede na starost in življenjsko obdobje. Zdravnik lahko merjenje koncentracije vitamina D priporoči v primeru določenih bolezni, suma na izrazito pomanjkanje ali drugih zdravstvenih okoliščin, ko bi rezultat vplival na nadaljnjo obravnavo.
Pri dodajanju vitamina D je pomembno upoštevati priporočeni odmerek in navodila za uporabo izdelka.
Vitamin D je praviloma priporočljivo jemati vsak dan v ustreznem odmerku, ne pa občasno v zelo velikih količinah. Takšno jemanje omogoča bolj enakomeren vnos in zmanjšuje tveganje za čezmerno odmerjanje. Pri odraslih, vključno z nosečnicami, je 4000 IE na dan zgornja dopustna meja dolgotrajnega skupnega vnosa vitamina D iz vseh virov, ne pa priporočeni dnevni odmerek. Večji odmerki so primerni le v posebnih okoliščinah in pod zdravniškim nadzorom.
Pri uporabi več različnih prehranskih dopolnil ali zdravil je treba preveriti, koliko vitamina D vsebuje vsak posamezen pripravek, da ne bi nehote zaužili prevelike količine.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
