Krepitev podpore v prvih 1000 dneh – naložba v prihodnost

Namen srečanja je bil poglobiti znanje o dejavnikih, ki vplivajo na zdrav ter varen začetek življenja, ter o pristopih, ki dokazano prispevajo k boljšim izidom za družine.

Dogodek je potekal v okviru projekta Prvih 1000 dni, ki se osredotoča na ključno obdobje otrokovega razvoja, od nosečnosti do drugega leta starosti – čas, v katerem se oblikujejo temelji za zdravje in dobrobit za vse življenje. Na srečanju so sodelovale strokovnjakinje iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki so predstavile dobre prakse ter odprle razpravo o priložnostih za razvoj celostne perinatalne obravnave, krepitve duševnega zdravja in podpore družinam.

Poudarki s strokovnega srečanja

Rezultati projekta Prvih 1000 dni

Maja Starc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila glavne ugotovitve projekta Prvih 1000 dni. Analize kažejo, da se ranljivosti pri nosečnicah in materah pogosto pojavljajo v kombinacijah – najpogosteje kot neudeležba na pripravah na porod in starševstvo, nepoznavanje jezika in sistema pri priseljenkah ter duševne težave. Redkeje so prisotne socialno-ekonomske stiske in nasilje. Mednarodne izkušnje potrjujejo, da celostna in medsektorsko povezana podpora bistveno izboljšuje izide za družine. Projekt tako ponuja usmeritve za nadaljnji razvoj programov zgodnje preventive in javnozdravstvenih ukrepov.

Presejanje za duševne motnje, odvisnosti in nasilje v perinatalnem obdobju

Mirjana Vidmar Šimic je predstavila prve podatke o izvajanju presejanja (PODN), ki je od leta 2023 del rednega antenatalnega varstva. V vsakem trimestru in šest tednov po porodu zdravstveno osebje z uporabo standardiziranih vprašalnikov preverja tveganje za depresijo, anksioznost, odvisnost in nasilje. Anketni podatki kažejo, da se presejanje v 67 % izvaja skladno s priporočili, v 19 % delno in v 8 % ne. Udeležba na izobraževalnih delavnicah bistveno prispeva k lažjemu izvajanju presejanja, večina žensk s povišanim tveganjem pa je ustrezno napotenih v nadaljnjo obravnavo. Presejanje se je izkazalo kot koristno orodje za zgodnje prepoznavanje stisk, ki lahko pomembno vplivajo na izide nosečnosti in duševno zdravje matere ter otroka.

Zakaj je zgodnja podpora ključna

Petra Jelenko Roth z NIJZ je predstavila posledice nezdravljenih perinatalnih duševnih motenj pri starših, te prizadenejo približno 20 % mater in 10 % očetov. Posledice so lahko dolgotrajne, saj vplivajo na razvoj otroka, odnose v družini ter širšo družbo. Najranljivejše so marginalizirane skupine, sistemske ovire pa povečujejo neenakosti v zdravju. Izpostavila je potrebo po boljši integraciji zdravstvenih in socialnih storitev, boljši komunikaciji med strokovnjaki, pravočasno in strokovno  podporo tudi na domu, vključevanje očetov v obravnavo za matere ter pomen preventivnih programov. Stroški javnih storitev zaradi nezdravljenih duševnih motenj v perinatalnem obdobju namreč močno presegajo stroške preventivnih programov – naložbe v krepitev perinatalnega duševnega zdravja imajo visoke donose, saj se ena vložena denarna enota obrestuje sedemkratno.

Perinatalno duševno zdravje na Hrvaškem

Prof. dr. sc. Sandra Vuk Pisk je predstavila razvoj področja na Hrvaškem. Kljub napredku in rastoči strokovni mreži ostajajo izzivi, kot so neenakomerna dostopnost storitev, pomanjkanje specializiranih strokovnjakov in potreba po enotnem sistemskem pristopu. Hrvaška pa kljub temu krepi medsektorsko sodelovanje in destigmatizacijo ter razvija dobre prakse, ki lahko služijo tudi mednarodnemu okolju.

Mobilna služba za zgodnjo pomoč družinam

Urška Repar Justin je predstavila inovativni model Mobilne službe za zgodnjo pomoč družinam CSD Gorenjska, ki družinam z večplastnimi težavami nudi redno podporo na domu. Model temelji na sodelovanju, partnerskem odnosu ter praktični pomoči v vsakdanjih situacijah. Raziskave kažejo, da pristop izboljšuje starševske in partnerske odnose ter krepi socialno mrežo družin. Vizija projekta je implementacija mobilne službe v sistem socialnega varstva na nacionalni ravni ter na tak način okrepiti preventivno delo na centrih za socialno delo.

Razvoj perinatalnega duševnega zdravja v Sloveniji

Doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja je predstavila razvoj področja v Sloveniji od pionirskih začetkov do danes. Med pomembnimi mejniki so razvoj preventivnih programov, uvedba presejalnih orodij, vzpostavitev mreže psihiatrov in kliničnih psihologov ter krepitev interdisciplinarnega sodelovanja. V Sloveniji že deluje ambulanta za perinatalno duševno zdravje, v načrtu pa je tudi odprtje prvega oddelka za hospitalno obravnavo mater z dojenčki. Nadaljnji razvoj bo zahteval dodatno krepitev strokovne mreže ter podporo odločevalcev.

Srečanje je potrdilo, da je obdobje prvih 1000 dni ključna priložnost za zmanjševanje neenakosti, krepitev družin in podporo zdravemu razvoju naslednjih generacij. Strokovni uvidi in izmenjane dobre prakse ponujajo dragoceno vodilo za nadaljnji razvoj slovenskega sistema celostne podpore družinam.