Spremljanje pojava hantavirusne okužbe

15. 5. 2026

8. 5. 2026

Nacionalni inštitut za javno zdravje je preko stalnega sodelovanja z mednarodnimi strokovnimi mrežami, Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni obveščen o hantavirusni okužbi na križarki, na kateri po prejetih informacijah ni bilo slovenskih potnikov.

Najpogostejša vprašanja in odgovori glede hantavirusa na spletni strani Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Rod hantavirusov vsebuje 37 vrst, ki se praviloma prenašajo z glodavcev na ljudi, najpogosteje z vdihavanjem aerosolov, ki nastanejo iz izločkov okuženih glodavcev. Glodavci viruse izločajo z urinom, iztrebki in slino, sami pa praviloma ne zbolijo.

Prenos med ljudmi je zelo redek in je bil doslej opisan za vrsto hantavirus andesense, andski virus (ANDV), ki kroži v Južni Ameriki (predvsem Argentina in Čile).

Epidemiološke raziskave kažejo, da je bil za prenos hantavirusa ANDV potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, predvsem znotraj gospodinjstev oziroma družin. Običajni, kratkotrajni  socialni stiki niso predstavljali tveganja. Ni dokazov, da bi se hantavirus ANDV prenašal po zraku (aerogeno), zato je za prenos med ljudmi potrebna bližina (do 2 m ali manj) in daljši tesen stik. Ni dokazov o trajnem širjenju virusa v skupnosti ali zdravstvenih ustanovah.

Kaj je hantavirusni pljučni sindrom?

Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki ga povzročajo določene vrste hantavirusov, med njimi tudi andski virus (ANDV). Ta oblika bolezni se začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica, glavobol in slabo počutje, pojavijo pa se lahko tudi prebavne težave. Bolezen lahko nato napreduje v hudo prizadetost pljuč in srca, z nabiranjem tekočine v pljučih, dihalno stisko, srčnim popuščanjem in kardiogenim šokom. Smrtnost pri tej obliki okužbe je visoka in lahko dosega med 30 in 60 odstotkov.

Hantavirusi v Sloveniji

Andskega virusa v Sloveniji ni. Pri nas se pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), znano tudi kot mišja mrzlica. Potek bolezni je pri teh okužbah drugačen, gre predvsem za prizadetost ledvic, in praviloma blažji kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu. Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja, okrog enoodstotna.

Okužbe z omenjenima virusoma se v Sloveniji najpogosteje zgodijo pri opravilih na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti ali lope, pri zadrževanju v naravi ter opravilih na kmetiji.

Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letih 2025 in 2026 prijavljenih po šest primerov HMRS.

2025: 6 primerov (5 virus Puumala in 1 virus Dobrava)

2026: 6 primerov (4 virus Puumala in 2 virus Dobrava).

Večjih izbruhov nismo zabeležili.

V letih, ko pride do namnožitve glodavcev, t. i. »mišjih letih«, je število primerov lahko bistveno večje.

Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Zelo pomembno je tudi umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom predvsem v naravi. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, še posebej, če smo opazili sledi glodavcev, naj se prostor dobro prezrači. Pomembno se je izogibati intenzivnemu prašenju, npr. raje uporabimo mokro tehniko čiščenja kot npr. pometanje. Ob intenzivnem prašenju se lahko zaščitimo tudi z masko.