Dogodek je bil namenjen osvetlitvi ključnih izzivov in priložnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ter predstavitvi načrtovanih aktivnosti projekta CP VZD za doseganje konkretnih izboljšav v delovnih okoljih. Udeležili so se ga predstavniki ključnih institucij s področij dela, varnosti in zdravja pri delu, nadzornih institucij, strokovnih organizacij, socialnih partnerjev in gospodarstva.
Pomen povezovanja javnega zdravja, medicine dela in sistemskih ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu
Udeležence so uvodoma nagovorili Lidija Šubelj z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Vesna Marinko z Ministrstva za zdravje, izr. prof. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Matevž Šušteršič, pomočnik generalnega direktorja UKC Ljubljana za upravljanje s človeškimi viri.
Poudarili so pomen usklajenega sodelovanja različnih resorjev in strok, povezovanja področja varnosti in zdravja pri delu z javnozdravstvenimi pristopi ter vlogo socialnega dialoga pri oblikovanju varnih in zdravih delovnih okolij. Izpostavili so tudi pomen tesnejšega povezovanja klinične stroke, medicine dela in javnega zdravja pri razvoju dolgoročnih ukrepov za ohranjanje zdravja in varnosti delavcev skozi celotno delovno dobo.
Kot je izpostavil generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje izr. prof. dr. Branko Gabrovec je delovno okolje eden ključnih dejavnikov zdravja. “Ker velik del svojega življenja preživimo na delu, varnost in zdravje pri delu nista le vprašanje organizacije dela, temveč tudi pomemben del javnega zdravja celotne družbe.”
Področje varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji na razpotju
V nadaljevanju je prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, strokovna vodja projekta, predstavila ključne razvojne izzive na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ter poudarila, da so strokovne podlage za izboljšanje sistema že dolgo znane. »Raziskovalci in strokovnjaki so potrebne ukrepe za izboljšanje sistema pripravili že pred časom – vemo, kje so potrebne spremembe.« Ob tem je opozorila na zaskrbljujoče kazalnike zdravja delavcev v Sloveniji. Število smrtnih nezgod pri delu ostaja višje od evropskega povprečja in ne upada, temveč celo narašča. Prav tako narašča bolniška odsotnost, visoka pa ostaja tudi odsotnost zaradi poškodb pri delu.
Posebej je poudarila pomen ocene tveganja kot enega ključnih instrumentov sistema varnosti in zdravja pri delu: »Ocena tveganja ni formalnost, temveč simptom delovanja sistema varnosti in zdravja pri delu.« Zato mora ocena tveganja postati strokovno utemeljen in funkcionalen proces, ki temelji na znanju in dejanski uporabi v praksi.
Okrogla miza: izzivi in priložnosti na področju varnosti in zdravja pri delu
Na okrogli mizi so sodelujoči predstavili ključne sistemske izzive ter razvojne priložnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, zlasti potrebo po tesnejšem povezovanju resorjev in strok ter učinkovitejšem povezovanju podatkovnih virov.
V razpravi so posebej izpostavili pomen nadaljnje digitalizacije področja, razvoja sodobnih pristopov k ocenjevanju tveganj ter ustreznega normativnega okvira. Opozorili so tudi na potrebo po krepitvi kulture varnosti in zdravja pri delu ter večji ozaveščenosti delavcev in delodajalcev o skupni odgovornosti za varno in zdravo delovno okolje.
Kot je poudarila vodja projekta doc. dr. Anja Kopač: »Varnost in zdravje pri delu je področje, ki povezuje različne resorje in stroke, zato je eden ključnih izzivov prav njihovo učinkovito povezovanje in sodelovanje.« Dodala je, da pomemben del rešitev predstavlja tudi krepitev kulture varnosti in zdravja pri delu – tako na ravni organizacij kot posameznikov. Eden od pomembnih ciljev projekta je zato izvedba prve nacionalne komunikacijske kampanje za dvig ozaveščenosti o pomenu varnosti in zdravja pri delu ter spodbujanje sprememb vedenja v delovnih okoljih.
Razprava je pokazala tudi, da izzivi segajo na različne ravni sistema – od zakonodajnega in institucionalnega okvira do izvajanja ukrepov v praksi – zato njihovo učinkovito reševanje zahteva usklajeno sodelovanje različnih institucij in strok.
Ključne aktivnosti in pričakovani rezultati projekta CP VZD
Projekt CP VZD vključuje izvedbo prve celovite nacionalne raziskave o stanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ter analizo obstoječega sistema kot podlage za nadaljnji razvoj ukrepov na nacionalni ravni.
V okviru projekta bo razvita in pilotno preizkušena nova metodologija celostnega ocenjevanja tveganj, pripravljena pa bo tudi podlaga za vzpostavitev nacionalne zbirke podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganja in delazmožnosti.
Pomemben del aktivnosti predstavljajo tudi usposabljanja za delavce, vodje, strokovne delavce za ocenjevanje tveganj in socialne partnerje ter pilotno izvajanje ukrepov v približno 300 organizacijah po Sloveniji. Projekt vključuje tudi pripravo prve nacionalne komunikacijske kampanje za krepitev razumevanja pomena varnosti in zdravja pri delu ter spodbujanje razvoja kulture preventive med delavci, delodajalci in širšo javnostjo.
Projekt predstavlja priložnost za povezovanje znanja in prakse, razvoj učinkovitih, na dokazih temelječih pristopov ter ustvarjanje delovnih okolij, v katerih sta varnost in zdravje del vsakodnevnega delovanja – ne le zakonska obveznost, temveč vrednota.
Pomembno bo prispeval k razvoju sodobnega, podatkovno podprtega in medresorsko povezanega pristopa k varnosti in zdravju pri delu ter predstavlja pomemben razvojni korak k dolgoročnemu izboljševanju zdravja in varnosti delavcev in delavk v Sloveniji.
