Blaginjska ekonomija kot ključen okvir za prihodnost – udeležba NIJZ na forumu

Forum je potekal kot del Skupnega ukrepa PreventNCD, v katerem Slovenija igra pomembno vlogo. Program dogodka je vseboval bogate vsebine trenutnih aktivnosti in praktičnih primerov implementacije koncepta blaginjske ekonomije. Pred začetkom dogodka je NIJZ organiziral sestanek s pristojnimi organi Skupnega ukrepa PreventNCD, na katerem so skupaj s partnerji začrtali prihodnje delo na področju trajnosti rezultatov projekta.

Pogovor med predsednicama Slovenije in Islandije na temo voditeljstva v spreminjajočem se svetu in poguma za skrb

V sredo, 15. 4. je v okviru Foruma blaginjske ekonomije potekal pogovor med predsednico Slovenije, Natašo Pirc Musar in predsednico Islandije, Hallo Tómasdóttir. Pogovor je osvetlil ključne izzive sodobnega sveta ter pomen vrednotno usmerjenega voditeljstva v času globalnih kriz. Razprava je izhajala iz trenutne globalne situacije, zaznamovane z naraščajočimi konflikti.

Predsednica Pirc Musar je poudarila pomen spoštovanja pravnega reda kot temelja stabilnosti. Izpostavila je pomen tega, da državniki delujejo v korist prihodnjih generacij. Ob tem je opozorila na nevarnosti manipulacije javnega mnenja, širjenja strahu ter slabljenja demokratičnih procesov, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi sodobne tehnologije.

Obe predsednici sta izpostavili pomen vrednot, kot so integriteta, sočutje, dialog in sodelovanje. Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju mladih, ki si želijo konkretnih rešitev in aktivne vloge pri soustvarjanju prihodnosti.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi enakosti spolov. Predsednica Pirc Musar je opozorila, da ženske še vedno predstavljajo manjšino v političnem vodstvu, čeprav predstavljajo polovico potenciala družbe. Poudarila je, da raznolikost v voditeljstvu prispeva k boljšim odločitvam, večjemu poudarku na dialogu ter iskanju skupnih rešitev.

Predsednica Tómasdóttir je izpostavila pomen zaupanja, odnosov in skrbi za skupnost, ter opozorila na vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje in družbeno povezanost. Sogovornici sta se strinjali, da prihodnosti ni mogoče graditi brez notranje spremembe posameznikov in družbe kot celote.

Sklepno sporočilo pogovora je bilo, da je za soočanje s sodobnimi izzivi nujno razvijati voditeljstvo, ki temelji na vrednotah, odgovornosti in skrbi za skupno dobro. Blaginja družbe ni le vprašanje ekonomskih kazalnikov, temveč predvsem sposobnosti sodelovanja, spoštovanja različnosti ter skupnega iskanja poti v bolj vključujočo in trajnostno prihodnost.

Forum blaginjske ekonomije

Forum blaginjske ekonomije je globalna platforma za dialog, sodelovanje in izmenjavo med politiki, političnimi odločevalci, do vodilnih v gospodarstvu, raziskovalcev ter strokovnjakov iz prakse. V letu 2026 je potekala četrta edicija tega foruma na temo moči blaginje z naslovom »Moč blaginje: ponovno opredeljevanje uspeha«. Forum je raziskoval pomeni napredka v sodobni družbi, če presežemo tradicionalne kazalnike, kot je bruto domači proizvod (BDP), ter kako lahko razvijamo ekonomske sisteme, ki podpirajo zdravje, enakost, trajnost in vizijo dolgoročne družbe.

Program foruma je vključeval vrsto vsebinskih sklopov, ki so odražale aktualne globalne izzive in priložnosti. Razprave so bile med drugim osredotočene na nove pristope k merjenju napredka in blaginje, vlogo javnih politik pri vključevanju blaginje v procese odločanja, povezovanje zdravja, socialne pravičnosti in ekonomskega razvoja ter konkretne primere dobrih praks iz različnih držav in sektorjev.

Forum je organiziral Islandski Direktorat za zdravje in je pomemben del evropskega Skupnega ukrepa PreventNCD, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa EU za zdravje. Pobuda si prizadeva za povezovanje zdravstvenih politik s širšim konceptom blaginjske ekonomije ter za preoblikovanje sistemov, da bodo delovali znotraj okoljskih omejitev in hkrati zagotavljali dobrobit vseh generacij.

Pred formalnim začetkom Foruma blaginjske ekonomije je NIJZ v sklopu dela na trajnosti rezultatov Skupnega ukrepa PreventNCD organiziral srečanje s pristojnimi organi držav članic. Na srečanju so udeleženci razpravljali o nacionalnih perspektivah, povezanih z razvojem okvira trajnosti, temelječega na obstoječih evropskih mehanizmih in nacionalnih prioritetah držav članic ter strateških evropskih dokumentov. Sestanek je uspešno začrtal naslednje korake v skupnem boju pri zmanjševanju  bremena nenalezljivih bolezni. NIJZ je na forumu prav tako pomagal v organizacijski zasedbi, Katja Čič iz Službe za nevladne organizacije pa je vodila sekcijo na temo ekonomske vizije za blaginjo otrok in vlogo politik javnega zdravja pri tem.

Poslanstvo foruma je ustvariti prostor, kjer se srečujejo različni pogledi, a jih povezuje skupna zaveza k oblikovanju trajnostne blaginje za vse. Več informacij o forumu je dostopnih na tej povezavi.

Pomen blaginjske ekonomije in politik, temelječih na blaginji

V zadnjih letih javno razpravo v Evropi močno zaznamujejo narativi o njenem domnevnem zaostajanju in izgubi globalnega vpliva. Pogosto se poudarja, da Evropa izgublja tehnološko tekmo, kar naj bi ogrozilo njeno gospodarsko rast in konkurenčnost ter s tem sposobnost financiranja evropskega socialnega modela. Hkrati se pojavljajo opozorila o nezadostnih obrambnih zmogljivostih, ki naj bi zahtevale povečanje javnih izdatkov – tudi na račun področij, kot so zdravje in okolje.

Takšni pogledi temeljijo enačenju blaginje z gospodarsko rastjo in produktivnostjo. Vendar nekateri ekonomisti opozarjajo, da razlike v produktivnosti med Evropsko unijo in drugimi velesilami v veliki meri izhajajo iz tehnološkega sektorja, medtem ko preostali deli gospodarstva kažejo precej bolj primerljive rezultate.

Gospodarska rast sama po sebi ne odraža celovite slike družbene blaginje. Če upoštevamo širše kazalnike, kot so dostopnost zdravstva in izobraževanja, socialna varnost ter kakovost življenja, se razlike med Evropo in preostalimi velesilami bistveno zmanjšajo ali celo obrnejo.

Prav zato se v ospredje vse bolj postavlja koncept blaginjske ekonomije, ki presega tradicionalne kazalnike, kot je bruto domači proizvod (BDP), ter v središče postavlja človeka in njegovo dobrobit. Blaginjska ekonomija poudarja, da so zdravje, izobraževanje, socialna povezanost, enakost, okoljska trajnost in kakovost demokratičnih institucij ključni temelji dolgoročne družbene in gospodarske stabilnosti.

Širši kazalniki blaginje, ki vključujejo neenakosti, duševno zdravje, socialno izolacijo, okoljsko trajnost ter državljanske in politične pravice, pogosto postavljajo evropske države v ugodnejši položaj. Indeks človekovega razvoja (HDI) in kazalniki OECD, ki merijo večdimenzionalno blaginjo, kažejo, da številne evropske države dosegajo višje ravni celostnega razvoja.

V tem kontekstu predstavlja trenutna razprava pomembno priložnost za Evropo, da jasno opredeli in utrdi svojo lastno vizijo blaginje. Namesto posnemanja modelov, ki temeljijo predvsem na gospodarski rasti in se izkazujejo za vse bolj krhke, lahko Evropa razvija pristop, ki temelji na odpornosti, vključujočosti in trajnosti. Tak pristop pomeni dolgoročno stabilnost in večjo sposobnost soočanja s kompleksnimi izzivi sodobnega sveta.

Politike, ki temeljijo na blaginji, tako postajajo ključni okvir za oblikovanje prihodnjih razvojnih strategij. Povezujejo različna področja – od zdravja in socialne politike do izobraževanja, okolja in gospodarstva – ter omogočajo bolj celostno in usklajeno delovanje. Pomemben korak v tej smeri predstavlja tudi evropski Skupni ukrep Prevent NCD, ki prvič sistematično povezuje zdravstvene politike s konceptom blaginjske ekonomije ter s tem prispeva k oblikovanju novega razumevanja evropske blaginje.

Skupni ukrep PreventNCD in slovenske aktivnosti v projektu

Skupni ukrep za preprečevanje raka in drugih nenalezljivih bolezni, JA PreventNCD, si prizadeva podpirati strategije, politike in prakse za zmanjševanje bremena raka in drugih nenalezljivih bolezni ter njihovih skupnih dejavnikov tveganja, tako na osebni kot na družbeni ravni, hkrati pa opredeliti metode za oceno njihove učinkovitosti po vsej Evropi. Njeni cilji so krepiti zmogljivosti držav članic za načrtovanje in izvajanje politik in dejavnosti za promocijo zdravja, dobrega počutja in preprečevanja bolezni, izboljšati sisteme spremljanja, zmanjšati neenakosti ter vključiti ključne deležnike, med drugim odločevalce, civilno družbo, strokovnjake, skupine pacientov in splošno javnost. Skupni ukrep traja od začetka 2024, pa vse do konca leta 2027. V skupni ukrep je vključenih 25 držav, ki si s skupnimi močmi prizadevajo zgraditi bolj zdravo Evropo za boljšo prihodnost.

Slovenija (NIJZ) v skupnem ukrepu igra ključno vlogo pri delovnem paketu trajnosti (delovni paket 4, DP4). Delovni paket je bistven za zagotavljanje, da se rezultati projekta vključijo v nacionalne politike držav članic ter sisteme tudi po zaključku projekta, pri čemer kot novost uvaja implementacijo politik v kontekstu blaginjske ekonomije. Končni cilj je priprava zaključnega projektnega poročila s priporočili za integracijo razvitih aktivnosti za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni in njihovo trajnostno uvedbo v sistemu upravljanja v EU in državah članicah. Znotraj tega se pripravlja na primer tudi predlog zakonodaje za zaščito otrok pred trženjem nezdrave hrane, alkohola in tobaka v tradicionalnih in digitalnih medijih. Posebna novost skupnega ukrepa JA PreventNCD je tudi vzpostavitev mehanizma Mladinske posvetovalne skupine, s čimer si projekt prizadeva k vključevanju mladih v procese odločanja in s tem zagotavljanja večje trajnosti projekta.

NIJZ poleg tega sodeluje tudi pri delu na področju regulacije in obdavčitev, vezanih na alkohol, tobak in javno naročanje živil, pri prizadevanjih za zdrava življenjska okolja in zmanjševanje socialnih neenakosti, pri razvoju koncepta zdravja v vseh politikah ter razvoju orodja za oceno stanja na področju spanja. Kot partnerska institucija pa pri skupnem ukrepu sodeluje tudi Onkološki inštitut, ki se ukvarja predvsem s študijo spremljanja podatkov vezanih na stroške in ponovitve raka.

Več informacij o projektu in trenutnih aktivnostih je dostopnih na sledeči spletni strani.

Blaginjska ekonomija znotraj Strategije razvoja Slovenije

Strategija razvoja Slovenije 2030 pomeni krovni razvojni okvir, ki temelji na usmeritvah Vizije Slovenije 2050 ter trendih in izzivih na regionalni, nacionalni, evropski in globalni ravni. Za doseganje ciljev strategije je potrebno njeno aktivno uresničevanje. Vizija Slovenije v strategiji opisuje podobo stanja v državi, kakršno si njeni prebivalci želijo v prihodnosti in je ključna pri oblikovanju smeri dolgoročnega razvoja države.

Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Na ravni posameznika se kakovostno življenje med drugim kaže v dobrih priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, v dostojnem, varnem in aktivnem življenju, ter soupravljanju družbe. S tem je strategija povezana s koncepti blaginjske ekonomije.

Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja v strategiji so: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba; učenje za in skozi vse življenje; visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse; ohranjeno zdravo naravno okolje; ter visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Strategija razvoja temelji na 6 ključnih kazalnikov, ki zajemajo: 1) leta pričakovanega zdravega življenja ob rojstvu; 2) povprečni rezultat pri matematiki, branju in naravoslovju; 3) stopnja tveganja socialne izključenosti; 4) BDP na prebivalca; 5) stopnja delovne aktivnosti prebivalca; 6) delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije. Ti kazalniki jasno kažejo premik od ozkega merjenja uspešnosti z gospodarskimi kazalniki k širšemu spremljanju družbene blaginje.

Več informacij o strategiji razvoja Slovenije