Zdravje nastaja v »podpornih« okoljih, v katerih ljudje živijo in delajo, kjer se otroci igrajo in učijo, v zadnjem obdobju pa tudi v digitalnem okolju. Vsa ta okolja opredeljujejo različni politični dokumenti.
Zdrava prehrana in telesna dejavnost sta plod medsebojnega razmerja med ustrezno vzpostavljenimi podpornimi okolji za zdravo prehranjevanje in zadostno telesno dejavnost ter prehranskimi in gibalnimi izbirami posameznikov. Ukrepi, ki vzpostavljajo podporna okolja, so bistveno pomembnejši za zdravo prehrano in gibanje kot odločitve posameznikov. Zato je pomembno, da imamo v državi dobre prehranske in gibalne strateške dokumente, ki se vežejo tudi na strateške dokumente, ki jih sprejema Evropska komisija, WHO pisarna za Evropo in relevantni sektorji. Pogrešamo še strateški dokument na področju spanja, saj smo ena od bolj neprespanih družb.
Nacionalni program Dober tek Slovenija
EU Action Plan on Childhood Obesity 2014-2020
EU Non-communicable diseases (NCDs) initiative: Guidance document
Fiskalne politike v smislu davkov in subvencij se izvajajo z namenom vpliva na cene in spodbujanja zdravih prehranskih izbir potrošnikov. Države uporabljajo različne pristope, eden najpogostejših tovrstnih davkov je davek na sladke pijače, obdavčujejo pa tudi hrano bogato s soljo, sladkorjem in maščobo. Novejši pristopi vključujejo prilagajanje davka na dodano vrednost (višji pri nezdravih in nižji pri zdravih živilih) in davke oblikovane na modelih prehranskega profiliranja.
Klasično in digitalno trženje nas spremlja na vsakem koraku od zgodnjega otroštva. Otroci in mladostniki so še posebej dovzetni za marketinške strategije na področju trženja nezdravih živil. Večina trženja na področju prehrane promovira energijsko bogata in hranilno revna živila, pogosto z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, sladkorjev in soli, kar po raziskavah vodi v slabše izbiranje živil in ima pomemben vpliv na zdravje. Omejevanje trženja nezdrave hrane otrokom predstavlja pomemben dejavnik v boji proti otroški debelosti in ustvarjanju temeljev za zdravo življenje.
Neprimerno trženje živil za dojenčke in malčke
Zmanjšanje izpostavljenosti otrok oglaševanju nezdrave hrane za zaustavitev otroške debelosti
Pregled stanja na področju omejevanja trženja nezdrave hrane otrokom
Za zmanjševanje pritiska trženja hrane in pijač otrokom
Mednarodni kodeks za zaščito otrok pred oglaševanjem nezdrave hrane
Preoblikovanje živil je proces spremembe sestave živila z namenom izboljšanja hranilne vrednost. Vzorčen primer preoblikovanja živil so aktivnosti na področju zmanjševanja vsebnosti soli v izdelkih in posledično njen nižji populacijski vnos.
Vzpostavitev sistema javnega naročanja hrane z upoštevanjem kratkih dobavni verig in načel zelenega javnega naročanja, prilagojenega različnim javnim zavodom v smislu poenostavitve in boljše učinkovitosti je den od ključnih vodil prehranske in kmetijske politike v Sloveniji. Cilj javnih naročil na področju prehrane h kateremu se je zavezala država je dvig deleža dobavljenih živil iz lokalnega okolja, ki izstopajo po kakovosti in prehransko ugodni sestavi.
Označevanje živil je za potrošnike eden najpomembnejših in neposrednih načinov sporočanja informacij o živilu. Označbe na živilih vključujejo različne elemente, kot so sestavine, kakovost, hranilna vrednost, poreklo in naslov proizvajalca, količina, način shranjevanja in priprave ter rok uporabe. Označbe na embalaži, spremljajoči letaki ali oglasna sporočila se uporabljajo tudi za spodbujanje prodaje živil, zato je uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev v povezavi z živili še posebej regulirana.
Označevanje živil – koristne informacije za potrošnike
Preverite izdane publikacije na področju prehrane
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
