Denga

Bolezen je endemična v številnih državah Afrike, Amerik, jugovzhodne Azije, vzhodnega Sredozemlja in zahodnega Pacifika. Število okužb po svetu narašča, virus pa se širi tudi na območja, kjer v preteklosti ni bil prisoten.

V Evropi so bili avtohtoni oziroma lokalno pridobljeni primeri potrjeni na Hrvaškem, v Franciji, Španiji in Italiji ter na portugalskem otoku Madeira. Ne gre več vedno le za posamezne primere; zabeleženi so bili tudi večji lokalni izbruhi. ECDC je za leto 2024 navedel 83 lokalno pridobljenih primerov v Franciji, 213 v Italiji in 8 v Španiji.

Denga v Sloveniji ni endemična in avtohtoni prenos pri ljudeh doslej ni bil potrjen. V Sloveniji beležimo importirane (uvožene) primere pri osebah, ki so se okužile med potovanjem ali bivanjem na območjih, kjer je denga prisotna.

Povzročitelj

Dengo povzroča virus denge, ki spada v družino Flaviviridae in rod Flavivirus. Poznamo štiri serotipe virusa denge: DENV-1, DENV-2, DENV-3 in DENV-4. Vsak od njih lahko povzroči blago ali hudo obliko bolezni.

Inkubacijska doba

Čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov je običajno od 4 do 10 dni, lahko tudi od 3 do 14 dni.

Način prenosa

Virus se na človeka prenese predvsem s pikom okužene samice komarja rodu Aedes, najpogosteje vrste Aedes aegypti. Virus lahko prenaša tudi Aedes albopictus, tigrasti komar, ki je prisoten tudi v delu Evrope in Sloveniji.

Komar se okuži, ko sesa kri osebe, ki ima virus v krvi. Vir virusa je lahko oseba s simptomi, predsimptomatska oseba ali oseba brez simptomov. Prenos virusa s človeka na komarja je mogoč že približno dva dni pred pojavom simptomov in še približno dva dni po prenehanju vročine. Pri večini okuženih viremija (to je prisotnost virusa v krvi) traja približno štiri do pet dni, lahko pa traja tudi dlje.

Po okužbi komarja je potreben čas, da se virus v komarju razmnoži do zadostne količine in doseže žleze slinavke.  Hitrost pomnoževanja virusa je odvisna predvsem od temperature in pri 25–28 °C traja približno 8–12 dni. Okužen komar virus denge prenaša do konca svoje življenjske dobe.

Komarji Aedes pikajo predvsem podnevi in lahko pikajo ves dan, čeprav so pogosto najbolj aktivni zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Zaščita pred piki zato ni potrebna samo zjutraj in zvečer, ampak čez ves dan.

Denga se ne prenaša z običajnim neposrednim stikom med ljudmi. V izjemno redkih primerih pa je možen prenos z okuženo krvjo, pri transfuziji, presaditvi krvotvornih matičnih celic ali organov, z matere na otroka ter pri poškodbi z okuženo iglo oziroma laboratorijski izpostavljenosti.

Dovzetnost za okužbo

Za okužbo smo dovzetni vsi, ki pridemo v stik z virusom denge. Tveganju so posebej izpostavljeni potniki, ki potujejo na območja s stalnim prenosom ali z aktualnim izbruhom denge.

Po preboleli okužbi se razvije dolgotrajna zaščita proti serotipu, ki je okužbo povzročil, zaščita proti preostalim trem serotipom pa je le začasna. Ponovna okužba z drugim serotipom je povezana z večjim tveganjem za hudo dengo, vendar se lahko huda denga razvije tudi ob prvi okužbi.

Simptomi in znaki

Velik delež okužb poteka brez simptomov. Ocene deleža asimptomatskih okužb se gibljejo približno med 40 in 80 %. Kadar se simptomi pojavijo, se bolezen pogosto začne nenadno in je lahko podobna gripi. Vročinsko obdobje navadno traja od 2 do 7 dni.

Najpogostejši simptomi in znaki so visoka vročina, hud glavobol, bolečina za očmi, bolečine v mišicah in sklepih, slabost, bruhanje, povečane bezgavke in izpuščaj. Pojavijo se lahko tudi manjše krvavitve, na primer krvavitev iz nosu ali dlesni, petehije in modrice.

Po sodobni razvrstitvi razlikujemo dengo brez opozorilnih znakov, dengo z opozorilnimi znaki in hudo dengo. Do približno 5 % oseb, ki razvijejo simptomatsko dengo, lahko razvije hudo, življenje ogrožajočo obliko bolezni.

Opozorilni znaki se pogosto pojavijo ob znižanju oziroma prenehanju vročine. Mednje sodijo huda bolečina v trebuhu, vztrajno bruhanje, hitro ali oteženo dihanje, nabiranje tekočine, krvavitve iz sluznic, kri v izbruhanini ali blatu, izrazita utrujenost, zaspanost, nemir, bleda in hladna koža ter občutek izrazite šibkosti.

Kritično obdobje se praviloma začne ob padcu vročine in traja približno 24–48 ur. Pri hudi dengi lahko zaradi povečane prepustnosti kapilar tekočina uhaja iz krvnega obtoka, kar lahko povzroči šok. Huda denga lahko poteka tudi s hudimi krvavitvami ali prizadetostjo organov, na primer jeter, srca ali osrednjega živčevja.

Prenehanje vročine ne pomeni vedno, da je bolezen minila. Če se ob padcu vročine pojavijo opozorilni znaki ali se bolnikovo stanje poslabša, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.

Zdravljenje

Specifičnega protivirusnega zdravljenja za dengo ni. Zdravljenje je podporno in vključuje počitek, zadosten vnos tekočine, spremljanje bolnikovega stanja ter po potrebi paracetamol za zniževanje vročine in lajšanje bolečin.

Aspirin oziroma acetilsalicilna kislina, ibuprofen in druga nesteroidna protivnetna zdravila se odsvetujejo, ker lahko povečajo tveganje za krvavitve. Bolnik naj se pred uporabo zdravil posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom.

Osebe z opozorilnimi znaki ali hudo dengo potrebujejo bolnišnično zdravljenje in skrbno nadomeščanje tekočin. Zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasna ustrezna zdravstvena oskrba lahko smrtnost zaradi hude denge zmanjšata na manj kot 1 %.

Preprečevanje okužb

Preprečevanje denge temelji predvsem na zaščiti pred piki komarjev in zmanjševanju števila mest, kjer se komarji razmnožujejo. Ker komarji Aedes pikajo predvsem podnevi, je treba zaščitne ukrepe uporabljati čez ves dan.

Zaščita pred piki komarjev

1. Nosite svetla, ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in dolge hlače, ki prekrijejo čim več kože.
2. Na izpostavljeno kožo in oblačila nanašajte repelente z učinkovino DEET, ikaridin oziroma pikaridin ali IR3535. Vedno upoštevajte navodila proizvajalca, starostne omejitve in način uporabe.
3. Uporabljajte mreže proti komarjem na oknih in vratih; če počivate ali spite čez dan, uporabite tudi posteljno mrežo.
4. Če je mogoče, izberite nastanitev s klimatskim hlajenjem in dobro zaprtimi prostori.
5. Po potrebi uporabljajte ustrezne insekticide, električne izparilnike ali spirale proti komarjem v skladu z navodili za varno uporabo.

Zmanjševanje razmnoževanja komarjev

1. Redno praznite, očistite ali pokrijte posode, v katerih se lahko zadržuje voda, na primer podstavke za cvetlične lonce, vedra, sode, posode za zalivanje in druge manjše zunanje posode.
2. Odstranjujte odpadke in predmete, v katerih se po dežju lahko nabira voda.
3. Zbiralnike vode tesno pokrijte in jih redno čistite; kadar praznjenje ni mogoče, uporabite za ta namen registriran larvicid v skladu z navodili.

Priporočila za potnike

1. Pred potovanjem preverite epidemiološko stanje na cilju in se po potrebi posvetujte v ambulanti za cepljenje in potovalno medicino.
2. Pred odhodom uredite ustrezno zdravstveno zavarovanje, potovalno lekarno in informacije o možnostih zdravstvene oskrbe na cilju.
3. Če med potovanjem ali v dveh tednih po vrnitvi z območja z dengo zbolite z vročino, zdravniku povejte, kje ste potovali.
4. Oseba s sumom na dengo naj se zlasti v prvem tednu bolezni zaščiti pred nadaljnjimi piki komarjev, da se zmanjša možnost, da bi se lokalni komarji okužili in virus prenesli naprej.

Cepljenje proti dengi

Cepivo Qdenga® ima veljavno dovoljenje za promet v Evropski uniji, vendar trenutno ni prisotno na slovenskem trgu.

Cepivo Qdenga® je v Evropski uniji odobreno za preprečevanje denge pri osebah, starih štiri leta ali več. Gre za živo oslabljeno tetravalentno cepivo. Osnovno cepljenje obsega dva odmerka po 0,5 ml; drugi odmerek se aplicira tri mesece po prvem.

O cepljenju potnika se odloča individualno po posvetu s strokovnjakom za potovalno medicino. Pri osebah iz neendemičnih držav je pričakovana korist največja pri tistih, ki so dengo že prebolele in ponovno potujejo na območje tveganja. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je korist pri potnikih brez predhodne okužbe nižja kot pri predhodno okuženih potnikih.

Pri osebah, ki pred cepljenjem niso bile okužene z virusom denge, je bila učinkovitost dokazana proti DENV-1 in DENV-2, proti DENV-3 pa ni bila dokazana. Za DENV-4 učinkovitosti zaradi premajhnega števila primerov ni bilo mogoče zanesljivo dokazati. Te ugotovitve ne pomenijo, da cepivo pri vseh osebah zagotavlja enako zaščito proti vsem serotipom.

Zaščita se začne približno 14 dni po prvem odmerku. Za trajnejšo zaščito je treba cepljenje dokončati z drugim odmerkom po treh mesecih. Cepljenje ne prepreči vseh primerov denge in ne nadomesti zaščite pred piki komarjev.

Ker je Qdenga® živo oslabljeno cepivo, je kontraindicirano pri nosečnicah, doječih materah ter osebah z nekaterimi prirojenimi ali pridobljenimi imunskimi pomanjkljivostmi oziroma ob določenem imunosupresivnem zdravljenju. Pred cepljenjem je zato potreben individualni zdravstveni posvet.