Ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo 28. aprila, opozarjamo na pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja kot enega ključnih dejavnikov varnosti in zdravja pri delu ter pomembnega področja javnega zdravja.
Sodobno delovno okolje poleg tradicionalnih tveganj vse bolj zaznamujejo tudi psihosocialni dejavniki dela, ki pomembno vplivajo na duševno zdravje in dobro počutje delavcev ter oblikujejo kakovost delovnega okolja. Letošnji svetovni dan poteka v znamenju gesla »Zagotovimo zdravo psihosocialno delovno okolje«, s katerim Mednarodna organizacija dela opozarja na nujnost celostnega pristopa k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter pomen zagotavljanja učinkovitega psihosocialnega delovnega okolja.
Psihosocialno delovno okolje vključuje zasnovo, organizacijo in upravljanje dela ter organizacijske prakse, ki oblikujejo vsakodnevne delovne razmere. Poleg fizikalnih, kemijskih in bioloških dejavnikov imajo pomembno vlogo tudi psihosocialni dejavniki delovnega okolja, kot so pretirana delovna obremenitev, nejasnost zahtev in pričakovanj pri delu, neustrezna organizacija dela in delovnega časa, nizek nadzor nad lastnim delom, pomanjkljiva podpora nadrejenih in sodelavcev, neenakopravna obravnava, slabo upravljanje organizacijskih sprememb, pomanjkljiva komunikacija, slabi medosebni odnosi ter dopuščanje nasilja, nadlegovanja in drugih negativnih vedenj na delovnem mestu.
Številne raziskave potrjujejo, da takšni dejavniki povečujejo stres, povezan z delom, vplivajo na razvoj depresije in anksioznosti, prispevajo k nastanku srčno-žilnih bolezni ter povečujejo tveganje za prezgodnjo umrljivost. Psihosocialna tveganja so povezana tudi z večjo bolniško odsotnostjo, prezentizmom, večjo fluktuacijo delavcev ter večjo verjetnostjo nezgod pri delu in prezgodnjim izstopanjem s trga dela zaradi invalidnosti.
Zato je pravočasno prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pomemben del sodobnega pristopa k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Preprečevanje psihosocialnih tveganj temelji na sistematični oceni tveganj, izboljševanju organizacije dela ter aktivnem sodelovanju vodstva, delavcev, strokovnih delavcev za varnost pri delu in izvajalcev medicine dela. Zdravo psihosocialno delovno okolje temelji predvsem na:
Takšno delovno okolje prispeva k večjemu zadovoljstvu pri delu, večji varnosti in boljšemu zdravju delavcev ter večji uspešnosti organizacij.
Po podatkih Evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS 2024) se kakovost delovnih mest v EU v zadnjih petnajstih letih postopno izboljšuje, vendar se na področju socialnega okolja pri delu in intenzivnosti dela kažejo manj ugodni trendi, zlasti med ženskami. Delež delovno aktivnih prebivalcev, ki svoje zdravje ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro, se je na ravni EU povečal z 77 % leta 2010 na 80 % leta 2024. V Sloveniji svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro ocenjuje 76 % žensk in 83 % moških.
Kljub temu se leta 2024 kar 28 % delavcev v EU vedno ali večino časa počuti telesno izčrpanih, v Sloveniji pa 24 %, medtem ko čustveno izčrpanost doživlja 14 % slovenskih delavcev. Ti podatki potrjujejo, da psihosocialni dejavniki dela ostajajo pomemben izziv sodobnega delovnega okolja.
Raziskava kaže tudi, da 55 % slovenskih delavcev meni, da jim zaposlitev omogoča karierni razvoj in napredovanje (povprečje EU: 46 %), 82 % jih poroča o pravični obravnavi na delovnem mestu (EU: 85 %), 80 % jih navaja podporo sodelavcev, nekoliko nižji pa je delež podpore nadrejenih. Hkrati dobra polovica slovenskih delavcev opravlja monotono delo, skoraj tretjina ne more vplivati na način opravljanja dela, petina pa ne more vplivati na hitrost dela, 17 % pa jih poroča o izpostavljenosti negativnim vedenjem pri delu.
Čeprav se 72 % delavcev v EU strinja, da sta zdravje in dobro počutje delavcev v njihovih organizacijah prednostnega pomena, pa 14 % anketiranih delavcev poroča, da imajo premalo informacij o tveganjih za varnost in zdravje na njihovih delovnih mestih, poleg tega 29 % delavcev ni seznanjenih z ukrepi za preprečevanje stresa. Ti podatki dodatno potrjujejo, da psihosocialna tveganja ostajajo pomemben izziv sodobnega delovnega okolja.
Sodobno razumevanje varnosti in zdravja pri delu presega zgolj preprečevanje poškodb pri delu in vključuje tudi organizacijske pogoje dela, kulturo sodelovanja, pravičnost procesov ter možnosti vplivanja delavcev na svoje delo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj s partnerjem Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana izvajamo projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu (CP VZD), ki podpira sistematično izboljševanje varnosti in zdravja pri delu ter krepitev kulture varnosti in zdravja pri delu v delovnih organizacijah in širši družbi. Z nacionalno raziskavo, projektnimi aktivnostmi v 300 organizacijah in usposabljanji ključnih deležnikov ustvarja temelje za učinkovitejše upravljanje tveganj, s celovitimi komunikacijskimi aktivnostmi pa krepi razumevanje področja, vključenost deležnikov in dolgoročne vedenjske spremembe.
Več informacij o projektu je na voljo na projektni strani.
Projekt »Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu«, s kratkim nazivom »CP VZD« je sofinanciran v Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, v okviru cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela, specifičnega cilja ESO 4.4: Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje (ESS+).«
Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus in Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.