Preprečevanje poškodb

Varno šotorenje z otroki

Preprečevanje poškodb

Družinsko šotorjenje je odlična priložnost za dejavnosti na prostem in raziskovanje narave, ki pa zahteva dobro pripravo. Zlasti za mestne otroke je kamp popolnoma novo in prostrano okolje, drugačno od njihovega doma, zato naj dejavnosti na prostem vedno potekajo pod aktivnim nadzorom odraslih.

Zadnje posodobljeno: 19.06.2026
Objavljeno: 19.06.2026

Priprava parcele in postavljanje šotora

V Sloveniji in sosednjih državah je šotorjenje dovoljeno predvsem v kampih, na zasebnih posestih pa le z dovoljenjem lastnika. Ko izberemo parcelo najprej preverimo, da na njej ni nevarnih predmetov (stekla, ostrih predmetov), mravljišča ali žuželčjih gnezd. Površina, kjer bomo postavili šotor, naj bo čim bolj vodoravna in brez lukenj, izboklin, kamnov ali vej.

Pozorni bodimo tudi na rastline z bodicami ali strupenimi deli, kot so bršljan, robinija, rododendron, navadna tisa ipd. Otroke naučimo, da neznanih rastlin, plodov in gob nikoli ne nabirajo ali okušajo sami, saj so lahko nevarne za zastrupitev.

Da se izognemo nepotrebnim poškodbam, je najbolje, da so malčki med postavljanjem šotora v igralnem kotičku pod nadzorom odraslih. Mlajši otroci že lahko pomagajo pri pripravi terena, starejši otroci pa tudi pri sestavljanju palic in postavitvi šotora. Najstnikom lahko zaupamo zabijanje klinov in napenjanje vrvi, pa tudi postavitev lastnega šotora.

Če je mogoče, se že doma prepričamo, da šotoru ali pripadajoči opremi ne manjka kakšen sestavni del in da ni poškodovan.

Težjo šotorsko opremo vedno dvigujemo iz počepa, z ravnim hrbtom in čim bližje telesu. Priporočljivo je, da to delamo v paru. Ko med postavljanjem šotora gledamo navzgor, ne pozabimo na korenine in opremo pod nogami, da ne pademo.

Pri sestavljanju in razstavljanju šotorskih palic pazimo na prste ter na napeto elastično vrvico v njihovi notranjosti, saj lahko ob nenadnem popuščanju ali pretrganju povzroči poškodbe oči. Kline (za mehka tla so najbolj primerni daljši ali širši, za trda tla pa močnejši kovinski) zabijamo postrani pod kotom 45°. Vrvice za napenjanje šotora naj bodo široke in izstopajočih barv, ali pa jih označimo z odsevniki, da se v temi kdo ne bi kdo spotaknil obnje.

Za priklop na električno omrežje v kampu uporabljamo le brezhibne električne priključke, atestirane adapterje in vodotesne podaljške ter pazimo, da električnih vtičnic ne preobremenjujemo.

Uredimo šotor tako, da bo varen za majhne otroke

Spanje

Za dojenčka uredimo ležišče, najbolje v prenosni otroški posteljici, v kateri ni vzglavnikov in težkih odej, ker se otrok z njimi lahko zaduši. Vzmetnica naj se tesno prilega okvirju posteljice.

Če se otrok postavlja na roke in kolena ali je že star 5 mesecev, iz stranic posteljice odstranimo mehke obrobe in velike igrače, da jih otrok ne bi uporabil za plezanje. Iz posteljice in njene bližine odstranimo tudi vse viseče igrače, šotorske vrvice ali trakove, s katerimi bi se otrok lahko zadavil. Težje predmete shranimo tako, da se ne morejo prevrniti na otroka.

Zadrge na vhodu naj bodo zaprte, da otrok ne more neopazno odtavati iz šotora.

Drobni predmeti in vrvice

Različni drobni predmeti predstavljajo nevarnost za zadušitve majhnih otrok. Zato vse predmete s premerom 3 cm ali manj, npr. kovance, gumbne baterije, vijake, vložke za elektronske cigarete, žogice za golf, drobne in razstavljive igrače starejših otrok, shranimo varno izven dosega malčkov.

Varno shranimo tudi plastične vrečke in podobno embalažo, s katero se lahko otrok zaduši.

Prav tako je treba iz dosega otrok odstraniti vse predmete na vrvicah (npr. viseče košarice za shranjevanje) in vrvice, ki so daljše od 22 cm.

Gospodinjske kemikalije in zdravila

Zdravila, čistila in kemikalije shranjujemo v originalni embalaži in nedosegljivo otrokom v zaklenjenih škatlah ali torbah. Tudi če imamo kemikalije v plastenkah z dvofaznim zapiranjem (zamašek je treba hkrati potisniti navzdol in ga zavrteti), jih z nekaj truda in časa zmore odpreti 10-15 % majhnih otrok. Zato tovrstna embalaža ne more nadomestiti varnega shranjevanja v zaklenjeni škatli.

Zdravila, ki jih je treba hraniti pri temperaturi do 25 °C, shranjujemo v zaklenjeni škatli na hladnem mestu, po potrebi v hladilniku ali hladilni torbi.

Sredstva, ki ščitijo pred piki žuželk in klopov (repetente), nanašamo na kožo zunaj šotora in po uporabi takoj varno pospravimo.

Kuhalniki in grelniki

Grelnikov, električnih kuhalnih plošč in plinskih kuhalnikov v šotoru ne uporabljamo, saj se v zaprtem prostoru lahko hitro pregrejejo in povzročijo požar ali opekline.

Varno shranjevanje, priprava in postrežba hrane

Jedilnik za šotorjenje načrtujemo že doma glede na možnosti hlajenja v kampu, trajnost živil in želje družinskih članov, s poudarkom na hitro pripravljenih jedeh in nepokvarljivih prigrizkih. Odločimo se, kaj bomo jedli, kako bomo to pripravili in katero opremo bomo potrebovali. (Link na: https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/piknik-varnost-zivil/)

Zagotavljanje varne temperature hrane

Uporabo pokvarljivih živil je treba med kampiranjem čim bolj zmanjšati, razen če je hrano mogoče hraniti na hladnem (5 °C ali manj). V pokvarljivih živilih se namreč hitro razmnožujejo škodljive bakterije, ki povzročajo bolezni.

Če imamo le omejeno opremo za hlajenje hrane, vsak dan kupujemo svežo hrano, ostanke hrane pa zavržemo. Priporočljivo je, da v kampu najamemo hladilnik oz. hladilni predal na plin, če obstaja ta možnost.

Razmislimo lahko tudi o nakupu živil, ki so obstojna. To so živila, ki jih ni treba hraniti v hladilniku, dokler jih ne odpremo, npr. trajno mleko (toplotno obdelano v kartonu); konzervirano meso, ribe in mlečni izdelki; ter posušena in dehidrirana živila.

Oskrba z vodo

Varna oskrba z vodo je najpomembnejša, saj se uporablja za pripravo in kuhanje hrane, čiščenje pripomočkov in vzdrževanje osebne higiene. V kampih je tekoča voda običajno zagotovljena.

Za shranjevanje vode uporabljamo samo čiste posode, ki so namenjene posebej za pitno vodo. Vedno jih skrbno zapremo s pokrovi ne glede na to, ali so polne ali prazne.

Če voda na lokaciji ni primerna za pitje, jo je treba ustrezno obdelati s prekuhavanjem ali uporabo kemikalij (upoštevamo navodila proizvajalca).

Umivanje rok

Za učinkovito umivanje rok, ki je izredno pomembno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, je potrebna čista topla tekoča voda in milo, roke pa je treba pred sušenjem sprati. Kadar čista tekoča voda ni na voljo, uporabimo pitno vodo iz plastenke in milo, ali razkužilne robčke. Več na naslednji povezavi.

Zaščita hrane pred onesnaženjem

Med kampiranjem je tveganje za onesnaženje hrane večje, ker je na voljo le osnovna oprema in pripomočki. Neustrezno ravnanje s hrano omogoča prenos bakterij iz neživilskega vira na hrano ali z ene hrane na drugo, zato sledimo osnovnim pravilom higiene:

  • pred pripravo ali ravnanjem s hrano si umijemo roke;
  • hrano imamo vedno pokrito;
  • za različna živila uporabljamo ločene pripomočke, kot so noži in deske za rezanje (en komplet za surova živila, drugi komplet za gotova živila):
  • surovo meso ter surovo sadje in zelenjavo hranimo stran od živil, ki so pripravljena za uživanje, kot so kuhano meso in pripravljene solate (Več na naslednji povezavi;
  • po ravnanju s surovim mesom si roke vedno temeljito umijemo in posušimo;
  • posodo in pribor vedno temeljito operemo s pitno vodo in detergentom, posušimo ter shranimo na čistem mestu.

Kuhanje

Kuhalne aparate namestimo izven šotora na stabilno delovno površino. Med kuhanjem vedno uporabljamo zadnje kuhalne plošče, ročaje posod pa obrnemo proti zadnjemu delu kuhalnika.

Z otroki se dogovorimo, da se med kuhanjem zadržujejo vsaj 1 meter stran od kuhalnika in površin, ki jih uporabljamo med pripravo hrane. Za majhnega otroka pa je najvarneje, da se v tem času z njim igra in ga nadzoruje druga odrasla oseba.

Kuhalne aparate po uporabi takoj izključimo, električne kable pa pospravimo izven dosega otrok. Če za gretje vode uporabljamo namizni grelnik, izberemo takega, ki ima električni kabel le na grelnem podstavku. Po uporabi preostanek vroče vode iz grelnika čim prej zlijemo.

Peka na žaru

 

V kampih je običajno dovoljena uporaba plinskih in električnih žarov, pri katerih je nevarnost za nastanek požara manjša kot pri žarih na oglje.

Žar uporabljamo vedno le na prostem. Postavimo ga na ravno, trdno površino in vsaj 3 m stran od šotora in opreme. Izogibamo se tudi bližini tend, senčnikov, visečih vej dreves ali grmovja ter površin, kjer se otroci igrajo, pogosto hodijo ali tekajo.

Žara med uporabo nikoli ne pustimo brez nadzora in ga ne premikamo. Plinsko jeklenko hranimo v pokončnem položaju v zračnem prostoru, kjer se jeklenka ne more pregreti nad 40° C.

Ko uporabljamo žar, naj bodo otroci in domače živali ves čas na varni razdalji. Z otroki se dogovorimo in okoli žara označimo najmanj 1 m široko območje, na katero otroci in živali ne smejo dostopati, kadar odrasli pečemo na žaru. Otroke zaposlimo z zabavnimi aktivnostmi in jih nikoli ne pustimo brez nadzora odrasle osebe. Več na naslednji povezavi.

Varna postrežba hrane

Preden postrežemo hrano, mizo prekrijemo s prtičkom in si umijemo roke. Ne uporabljamo namiznega prta, ker ga otrok lahko zagrabi in potegne nase posode z vročo hrano ali pijačo. Za otroke lahko uredimo poseben jedilni kotiček z manjšimi stoli in mizo.

Predhodno pripravljeno hrano segrejemo na najmanj 74 °C. Večkratno pogrevanje ni priporočljivo. Več na naslednji povezavi. Vroče jedi in napitke hranimo izven dosega otrok ter stran od roba mize. Skodelic ali posod z vročo vsebino si nikoli ne podajamo preko otroka. Ne pozabimo, da vroča voda povzroči oparine še 30 min po tem, ko je zavrela.

Kuhane in druge pripravljene hrane ne smemo postreči na krožnike ali v posode, v katerih je bilo prej surovo meso ali morska hrana. Servirne posode s hrano prekrijemo s plastičnimi pokrovi ali jo pred žuželkami zaščitimo z mrežastim pokrovom. Uporabljenega jedilnega pribora ne pomakamo v servirne posode, pač pa za jemanje vsake jedi uporabimo ločene servirne žlice ali klešče. Pokvarljiva hrana ne sme stati na prostem dlje kot dve uri (pri temperaturah nad 32 °C pa le eno uro).

Otrokom do 3. leta starosti ne dajemo jesti koščkov trdega sadja ali zelenjave, koščkov mesa, sira, arašidov ipd., katerih premer je 3 cm ali manjši, temveč je treba tako hrano naribati, stlačiti ali sesekljati. Najbolj nevarne so jagode grozdja, češnjev paradižnik, redkvice ipd., ker lahko popolnoma zaprejo sapnik, zato jih vedno narežemo na četrtine, predem jih ponudimo otroku. Prav tako otrokom ne dovolimo, da tekajo okrog s polnimi usti hrane. Več na naslednji povezavi.

Odlaganje smeti in odpadne vode

Smeti je treba odlagati v vreče, ki jih odnesemo v smetnjake, da ne privabljajo žuželk in drugih živali. Skrbimo za čistočo svojega prostora in tudi otroke poučimo, kako je treba odpadke ločevati in redno odlagati. V kampu je običajno določeno tudi mesto za odlaganje odpadne vode.

Dejavnosti na prostem

Šotorjenje otrokom omogoča pristen stik z naravo, krepitev samopodobe in vzpostavitev naravnega bioritma. Je tudi priložnost za omejeno uporabo elektronskih naprav in več skupnega druženja. Prednost damo naravi in nestrukturirani igri.

Da bodo izleti v okolico varni in prijetni, jih prilagodimo starosti otrok in telesni pripravljenosti vseh članov družine. S seboj vzamemo vodo, hrano in najnujnejšo opremo ter napolnjen telefon. Ne pozabimo na zadosten vnos tekočin, zaščito pred UV žarki (tudi v oblačnem vremenu) (Link na: https://nijz.si/moje-okolje/uv-sevanje-in-radon/zascita-pred-soncem/) in piki živali. Več na naslednji povezavi.

Kadar gremo na izlet na odročen in nepoznan kraj v gozdu ali ob reki, je pametno, da o tem obvestimo zaupanja vredno osebo, ki bo poklicala pomoč, če bo treba. Na nepoznanem terenu ostanemo na označenih poteh in za orientacijo uporabljamo zemljevid. Če se izgubimo, ostanemo na mestu in počakamo pomoč. V nujnih primerih je mobilni telefon zelo koristen, vendar na območjih, ki nimajo telekomunikacijskih storitev, z njim ne bomo mogli klicati.

Izleti s kolesom

Medtem, ko bodo mlajši otroci navdušeno opazovali bližnjo okolico na poganjalčku, bodo starejši otroci morda že pripravljeni na daljše izlete ali razgibane kolesarske poti. V starosti 4–5 let se otrok že zmore voziti z dvokolesom brez pomožnih koleščkov, vendar se sme do 6. leta starosti voziti le na pešpoteh in območjih za pešce, na območjih umirjenega prometa pa le v spremstvu polnoletne osebe. Več na naslednji povezavi. Ne glede na zakonska določila se priporoča, da otroci do 10. ali 11. leta starosti kolesarijo le na neprometnih površinah, ker šele takrat razvijejo telesne in miselne sposobnosti, ki so potrebne za varno kolesarjenje na cesti. Več na naslednji povezavi.

Pravilno nameščena kolesarska čelada ustrezne velikosti močno zmanjša tveganje za resne poškodbe glave. Uporaba kolesarske čelade je obvezna do dopolnjenega 18. leta starosti. Za otroke, mlajše od 5 let, so izdelane posebne čelade, ki zagotavlja več zaščite tudi za zadnji del glave. Več na naslednji povezavi.

Varno ob, v in na vodi

Na naravnih kopališčih je treba otroke še posebej pozorno nadzorovati ob vodi in v njej. Voda ob obrežju jezer in ribnikov je običajno plitva, potem pa se dno strmo spusti, zato lahko otrok hitro izgubi tla pod nogami in se utopi. Posebej ogroženi so otroci med 1. in 3. letom starosti.

Otrok naj plava le skupaj z odraslo osebo, tudi če zna plavati ali uporablja napihljive pripomočke za plavanje. Enako velja za odrasle. Vedno plavamo skupaj z drugo odraslo osebo, da nam lahko ob morebitnih težavah pomaga. Tudi dober plavalec lahko zaide v težave, zlasti če plava v neznanih vodah. (Link na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/preprecevanje-poskodb/plavanje/)

Pred skokom v vodo preverimo, ali je voda dovolj globoka in kakšno je dno na mestu, kjer bomo skakali. Po priporočilih naj bo voda za skakanje globoka vsaj dvakrat toliko, kot je visoka oseba, ki skače. Zaradi varnosti naj bo prvi skok v vodo na noge. Več na naslednji povezavi.

Na plovilu vedno uporabljamo atestirane rešilne jopiče ustrezne velikosti. Otrokom jih izberemo glede na telesno maso, odraslim pa glede na telesno maso in obseg prsnega koša. Več na naslednji povezavi.

Vročinska nevihta in nevarnost strele

Nevihte s strelami so najpogosteje pojavljajo popoldne v vročem in vlažnem vremenu zlasti spomladi in poleti.

Ob prvih znakih prihajajoče nevihte

Pospravimo mize, stole in ponjave, zložimo tende in senčnike ter preverimo vrvice, kline in zadrge na šotoru. Izklopimo elektriko, kabel shranimo na suho, elektronske naprave pa po možnosti pospravimo v avto. Opremo odmaknemo od sten šotora, da vlaga ne prodre v njegovo notranjost.

Ko slišimo udare strele, smo že v dosegu nevihte

Takoj poiščemo najbližje varno zatočišče, ki nam ga nudijo objekti s tlemi, zidovi in streho, npr. recepcija, trgovina ipd. Varno zatočišče lahko najdemo tudi v avtomobilu s trdo streho. Ko smo v avtomobilu zapremo vrata in okna in se ne dotikamo kovinskih površin. Zatočišče lahko zapustimo šele 30 min po zadnjem udaru strele.

Če v bližini ni primernega zatočišča, ostanemo na sredini šotora, stran od kovinskih palic, in sedemo na izolacijsko podlogo.

Če plavamo ali smo na čolnu, gremo takoj iz vode, se od nje oddaljimo in poiščemo varno zavetje v objektu ali avtomobilu. Če smo daleč od obale, se v čolnu sklonimo čim nižje in se ne dotikamo vode.

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni od A do Ž

Virusni konjunktivitis

Podrobno
Kopalna voda

Varno kopanje v površinskih vodah

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Varno šotorenje z otroki

Podrobno

Išči